Temeljni element energetskega sistema postaja odnos do odjemalca, ki ga z direktnim stikom lahko zagotavlja elektrodistribucija.
»Energetika se nahaja v obdobju velikih sprememb, priprava Energetskega koncepta Slovenije pa v turbulentnem obdobju predstavlja velik izziv,« je v zvezi s pripravo EKS dejal predsednik uprave Elektra Maribor mag. Boris Sovič.
Kot je znano, je svoja stališča obširneje pojasnil že januarja na prvi javni razpravi o tem dokumentu v dvorani Državnega zbora RS. Tokrat omenjamo del njegovih stališč, povezanih s problematiko distribucije električne energije.
Investicije za elektrodistribucijo prenizke
Mag. Sovič je povedal, da so v slovenskih elektrodistribucijskih podjetjih investicije naraščale do leta 2009, ko so dosegle vrednost 147,4 milijona evrov. Do leta 2012 so se zmanjšale za kar 40 odstotkov in se v letu 2013 nekoliko povečale, in sicer za 4,5 odstotka. Investicije v vso slovensko elektrodistribucijsko in prenosno omrežje so manjše od letnega zneska podpor za obnovljive vire energije in soproizvodnje.
Zadolženost slovenskih elektrodistribucijskih podjetij se je v obdobju od leta 2007 do 2010 povečala za kar 131 odstotkov, do leta 2013 pa se je nekoliko zmanjšala, in sicer za 4 odstotke.
Dividende so padale iz 3,7 milijona evrov v letu 2007 na le 0,5 milijona evrov v letu 2010. Po letu 2010 naraščajo in leta 2013 so dosegle vrednost 11,8 milijona evrov.
Elektrodistribucijska podjetja financirajo investicije pretežno s krediti. Ob sedanji dividendni politiki, ob kateri gre delničarjem v povprečju 40 odstotkov dobička, predstavljajo lastni viri nekaj manj kot 20 odstotkov letne investicijske vrednosti. Zaostritev dividendne politike bi po mnenju mag. Soviča pomembno vplivala tudi na izvajanje investicij v omrežju.
Število zaposlenih v distribuciji se zmanjšuje
Leta 2008 je bilo v slovenskih elektrodistribucijskih podjetjih 3.419 zaposlenih, leta 2013 pa le še 3.003 ali 12,2 odstotka manj. Veljavna regulacija od elektrodistribucijskih podjetij zahteva zniževanje reguliranih stroškov. Medtem ko se je število zaposlenih v elektrodistribucijskih podjetjih znižalo, se je v raznih sistemskih družbah, agencijah in stebrih povečalo.
Sredstva iz omrežnine, ki so namenjena elektrodistribucijskim in prenosnemu podjetju, so se od leta 2011 do leta 2013 povečala za 4,5 odstotka, sredstva za razne druge namene pa kar za 26,8 odstotka. Sredstva za razne vmesne člene so v letu 2013 že presegla 10 milijonov evrov, kar pomeni 11 odstotkov vrednosti investicij ali skoraj toliko kot znašajo dividende distribucijskih podjetij.
Izkušnje s posledicami žledenja na omrežju
Mag. Sovič je omenil tudi lansko naravno nesrečo, ko je žledenje močno prizadelo distribucijsko omrežje. Dogodek je opozoril na pomembnost vlaganj v elektrodistribucijska omrežja in na pomembnost visoko usposobljenih in motiviranih elektromonterskih in inženirskih ekip.
»Prav je, da ponovno izrazimo spoštovanje vsem, ki so vlagali izjemne napore v to, da bi bilo naše prebivalstvo in gospodarstvo kljub izjemno težkim razmeram čim prej ponovno oskrbljeno z električno energijo. In je tudi bilo, zahvaljujoč številnim prizadevnim ekipam elektromonterjev, gozdnih delavcev in gasilcev,« je menil mag. Sovič.
Kot je k temu dodal, je razprava o obsegu vlaganj v omrežje in obsegu zaposlenih v elektrodistribucijskih podjetjih tudi razprava o tem, kakšne narodnogospodarske posledice vedno pogostejših ujm so za družbo sprejemljive. Družba jemlje oskrbo z električno energijo kot samo po sebi umevno. Danes, ko sta tako prebivalstvo kot gospodarstvo neprimerljivo bolj odvisna od oskrbe z električno energijo kot pred nekaj desetletji, je razmislek o oskrbi v izrednih razmerah še neprimerljivo bolj utemeljen. Po njegovem mnenju je potrebno na novo zakonsko definirati nujno oskrbno infrastrukturo.
Elektrodistribucijska podjetja si po žledu še bolj prizadevajo za večjo robustnost omrežij. Pospešeno se izvaja kabliranje in nameščanje izoliranih vodnikov. Elektrodistribucijska podjetja te projekte izvajajo sama, brez pomoči države. Ob tem še zagotavljajo dividende delničarjem, med katerimi je največji prav država. Za pomembnejše povečanje robustnosti omrežij bodo potrebna leta stabilnih vlaganj ob sprejemljivi dividendni politiki.
Razvoj elektrodistribucijskega sistema
Po besedah mag. Soviča bi energetski koncept Slovenije moral upoštevati način izvajanja državne gospodarske javne službe distribucijskega operaterja, katere nosilec je lastnik distribucijske infrastrukture. Stroške sedanjega posrednega vodenja in izvajanja distribucijske dejavnosti je potrebno usmeriti v razvojne in strateške cilje distribucijske dejavnosti.
»Temeljni element energetskega sistema postaja odnos do odjemalca ter spremljanje odjema ob zahtevani kvaliteti storitev in uvajanju pametnih merilnih in obračunskih naprav in sistemov. Energetika prihodnosti je energetika aktivnega odjemalca. Ta odnos lahko zagotavlja elektrodistribucija z direktnim stikom z odjemalci. Pričakujemo, da nacionalni energetski koncept opredeli mehanizme za motivacijo odjemalcev, ki obravnavajo in oblikujejo lastno porabo električne energije, uporabo vseh energentov in izkazujejo skrb za okolje,« je poudaril mag. Sovič.
Za učinkovit prehod v nizkoogljično družbo na segmentu omrežij je pomembna vodilna vloga elektrodistribucijskih podjetij pri uvajanju pametnih merilnih in obračunskih naprav in sistemov. Za uspešnost je potrebno, da so elektrodistribucijska podjetja lastniki distribucijske infrastrukture, nosilci izgradnje sistema pametnih omrežij.
Uporabnikom je potrebno zagotoviti, da bo do leta 2020 več kot 80 odstotkov odjemnih mest vključeno v sistem naprednega merjenja. Pri tem je potrebno upoštevati tudi stanje omrežja, investicijska vlaganja ter visoke standarde varovanja podatkov v odnosih z odjemalci.
Pametna omrežja potrebujejo pametne tarifne sisteme
V nadaljevanju je mag. Sovič dejal, da bodo v prihodnosti vedno bolj aktualni napredni tarifni sistemi oz. izvajanje ukrepov prilagajanja odjema in upravljanja s porabo. Pogoj za izvedbo teh v tujini že uveljavljenih programov je sprememba regulative. Regulativa mora ponuditi vzvode, s katerimi bi se uporabnike stimuliralo k čim bolj optimalni rabi omrežja, pri tem mora biti cilj znižanje stroškov omrežja.
Trenutna regulativa v Sloveniji nima opredeljenih programov niti možnosti nagrajevanja odjemalcev, ki bi svoj odjem prilagajali potrebam omrežja. Ključno je, da so programi uporabnikom enostavni za uporabo, razumljivi in imajo tudi jasno ovrednotene učinke ter uravnoteženo upoštevajo tako zmožnosti ponudbe kot povpraševanja. Za uspeh programov DSM je potrebna win-win situacija med uporabnikom in ponudnikom, obenem pa je na strani uporabnikov potrebna določena stopnja osveščenosti, zaupanja in tudi možnost izbire.
Napredne tehnologije so lahko dobra podlaga za sodelovanje področij, ki se ukvarjajo z različnimi energenti, saj je na sodobne električne števce moč priključiti več merilnih naprav za ostale energente. Potrebno je podpreti prizadevanja za povezovanje elektrodistributerjev, upravljavcev vodovodnih sistemov, plinskih distributerjev in izvajalcev daljinskega ogrevanja ter sodelovanje v smislu skupnega merjenja, posredovanja merilnih podatkov in omogočanja dodatnih storitev, na primer spletnih prikazov porabe.
Pri TS odpraviti netočnosti in nelogičnosti
Obstoječe tarifne sisteme je potrebno preveriti ter odpraviti netočnosti in nelogičnosti. Med prve sodi dejstvo, da prihaja zaradi zaokroževanja priključne moči na celo število namesto na eno decimalko do napak v obsegu od -18,5 % do + 8,7 %. Med nelogičnosti pa sodi dejstvo, da ima pri nas odjemalec z 20 A varovalko priznano isto obračunsko moč kot odjemalec s 16 A varovalko, kar pomeni, da plača 3 kW obračunsko moč, dobi pa 5 kW obračunsko moč. Čemu bi torej varčeval pri moči, če je na primer pri enofaznem priključku in 20 A nazivni jakosti omejevalca toka obračunska moč 40 odstotkov nižja od priključne moči? Pri trifaznem priključku so razlike celo še nekoliko večje.
E-mobilnost kot razvojni koncept distribucijske mreže
Glede elektromobilnosti je mag. Sovič menil, da jo je v nacionalnem energetskem konceptu potrebno opredeliti kot pomemben razvojni koncept distribucijske mreže in energetike nasploh. Na širjenje elektromobilnosti bo vplivalo izboljševanje tehničnih parametrov vozil, zlasti dosega in cene. Najbolj pa bo vplivala prometna in okoljska politika v urbanih okoljih, kjer se bodo zavedali, da lahko prebivalcem zagotovijo čisto okolje le s sistematično politiko na področju ogrevanja in mobilnosti.
Pri zagotavljanju lokalnih okoljskih ciljev so električna vozila v naseljih praktično brez konkurence. Na širjenje elektromobilnosti v urbanih okoljih bo najbolj vplivala omejitev prometa s konvencionalnimi vozili iz okoljskih razlogov, saj v mnogih okoljih brez tega ne bodo mogli doseči okoljskih standardov za bolj zdravo bivanjsko okolje.
EKS naj prispeva k stabilni oskrbi z energijo
»Minevata dve desetletji od sprejetja prve energetske strategije Republike Slovenije, ki je predstavljala tudi do tedaj največji investicijski projekt v novi državi. Njena uresničitev je med drugim prispevala k stabilni, cenovno in okoljsko sprejemljivi oskrbi z energijo v državi. Upati je, da bo to omogočal tudi Energetski koncept Slovenije,« je v sklepnem delu še poudaril mag. Sovič.
Miro Jakomin