Vse slovenske elektrarne so od začetka leta pa do konca septembra v prenosno omrežje oddale 10 milijard 299,3 milijona kilovatnih ur električne energije oziroma za 0,6 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju, a hkrati tudi za 1,6 odstotka več kot je bilo sprva načrtovano z elektroenergetsko bilanco. Prvotna pričakovanja so, kljub manjši rasti proizvodnje v zadnjih dveh mesecih, po zaslugi izjemno ugodne hidrologije v prvi polovici leta precej presegle predvsem hidroelektrarne, ki so v prvih devetih letošnjih mesecih v prenosno omrežje prispevale 3 milijarde 489,9 milijona kilovatnih ur električne energije. S tem so lanske primerjalne rezultate presegle kar za tretjino in tako bile tudi za 6,8 odstotka boljše v primerjavi z prvotnimi bilančnimi pričakovanji. Na drugi strani so v istem času termoelektrarne in nuklearka v omrežje oddale 6 milijard 809,3 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 11,3 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju in tudi za 1,3 odstotka manj od bilančnih napovedi.
Po elektroenergetski bilanci naj bi sicer letos iz domačih virov skupaj zagotovili dobrih 13,9 TWh električne energije, od tega naj bi delež termoelektrarn in nuklearke znašal 9,7 TWh, preostanek pa naj bi zagotovile elektrarne na Dravi, Savi in Soči.