Jedrski strokovnjaki in znanstveniki z vsega sveta so tako na odprtju kot ob zaključku svoje štiridnevne, letos že 25. mednarodne konference Nuclear Energy for New Europe 2016, ki je potekala v organizaciji Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije v Portorožu, poudarili pomen razvoja in izmenjave znanja za okrepitev položaja jedrske energije kot enega ključnih nizkoogljičnih virov današnje in prihodnje oskrbe z energijo.
Zaključna panelna razprava o izobraževanju in usposabljanju na jedrskem področju, ki jo je moderiral prof. dr. Michel Giot, zaslužni profesor na Katoliški univerzi Louvain v Belgiji, je prinesla zanimive poglede na pomen upravljanja z jedrskim znanjem in vloge, ki jih imajo vsi jedrski deležniki (znanstveno-raziskovalna skupnost, izobraževalne organizacije, industrija, regulatorji in drugi) pri soočanju s kompleksnim, aktualnim izzivom človeštva: zanesljivo in varno oskrbo z nizkoogljično energijo po dostopni ceni, kamor sodi tudi jedrska energija.
Dobra univerza študentom pomaga, da se učijo sami
»Ljudem, ki jih pritegnemo v izobraževanje in usposabljanje na katerem koli, torej tudi na jedrskem področju, je treba omogočiti kar najboljše pogoje za učenje. Mednje zagotovo sodijo odlični in raziskovalno usmerjeni učitelji,« je poudaril Giot in dodal, da odlični učitelji potrebujejo stabilno in dolgoročno financiranje ter odlične študente. Odlični študentje pa sledijo predvsem svoji radovednosti ter priložnostim za ustvarjalno in cenjeno delo. »Zato dobra univerza ne uči, ampak omogoči in pomaga študentom, da se učijo sami.«
Soustvarjanje novih znanj je v interesu vseh jedrskih deležnikov
Na panelni razpravi je od slovenskih jedrskih strokovnjakov sodeloval prof. dr. Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko Instituta Jožef Stefan in predsednik Evropskega združenja za jedrsko izobraževanje ENEN. Poudaril je, da z jedrsko elektrarno sobivamo celo stoletje in da se v tem času zgodijo ogromne spremembe v znanosti in v družbi.
»Zato je soustvarjanje novih znanj v interesu vseh jedrskih deležnikov. Gre za prizadevanje, k raziskavam, izobraževanju in usposabljanju pritegniti kar najboljše mlade ljudi,« je v svojem uvodnem prispevku poudaril Cizelj in dodal, da mlade, radovedne ljudi pritegnejo predvsem dobre priložnosti za zaposlitev, te pa so seveda v domeni industrije. »K uspehu lahko pomembno prispevata tudi dobra, med jedrskimi in drugimi ključnimi deležniki usklajena dolgoročna razvojna strategija ter dolgoročno stabilno financiranje raziskav, izobraževanja in usposabljanja,« je sklenil prof. Cizelj.
Štiridnevno strokovno druženje več kot 150 udeležencev mednarodne konference iz več kot 23 držav vsega sveta so sklenili s strokovno ekskurzijo, v okviru katere so si ogledali slovenski raziskovalni reaktor TRIGA, ki je letos obeležil 50. let svojega uspešnega delovanja.
Mojca Drevenšek