Rast obnovljivih virov energije dosega vedno nove rekordne ravni, v prihodnjem letu pa naj bi nove rekordne ravni dosegle tudi zmogljivosti jedrskih elektrarn. Vse ti novi, nizkoogljični viri, naj bi zadostili naraščajočim potrebam po električni energiji, ki naj bi v prihodnjih letih naraščala skladno z zagonom zelenega prehoda.
Poročilo Električna energija 2024 vsebuje analize razvoja trgov in regulacije, napovedi potreb, zalog in izpustov ogljikovega dioksida iz sektorja do leta 2026. Izsledki v poročilu kažejo, da so se globalne potrebe po električni energiji v letu 2023 zmanjšale za 2,2 odstotka, vendar naj bi od leta 2024 do leta 2026 ponovno zrasle v povprečju za 3,4 odstotka. Levji delež naraščajočih potreb pričakujejo na Kitajskem, v Indiji in drugih državah jugovzhodne Azije.
Kljub naraščajočim potrebam pa analitiki pričakujejo zmanjševanje vloge fosilnih goriv pri proizvodnji elektrike, ter rekordno rast na področju nizkoogljičnih virov, kot so sončna, vetrna in vodna, pa tudi jedrska energija. Do leta 2026 naj bi tako skoraj polovico vse električne energije proizvedli iz nizkoogljičnih virov. Ta delež je leta 2023 znašal malo manj od 40 odstotkov.
Obnovljivi viri naj bi tako do začetka leta 2025 proizvedli že več kot tretjino vse električne proizvodnje, s čimer bodo prehiteli premog. Do leta 2025 naj bi rekordne proizvodne zmogljivosti dosegle tudi jedrske elektrarne – temu botruje rast proizvodnje v Franciji, ponovni zagon japonskih reaktorjev ter zagon novih reaktorjev v številnih državah, od Kitajske do Indije, Južne Koreje in nekaterih evropskih držav.
Ker je sektor proizvodnje energije trenutno največji povzročitelj izpustov ogljikovega dioksida, zmanjševanje deleža fosilnih goriv zbuja optimizem, da se bo delež izpustov začel zniževati. V letošnjem letu naj bi se zmanjšal za 2,4 odstotka, manjše zmanjševanje pričakujejo tudi v letih 2025 in 2026.