»Moje načelo je bilo, da z ekipo nenehno skrbimo za ustrezen razvoj podjetja in da se tudi ljudje dobro počutijo v takem okolju.«
To misel je pred odhodom v pokoj izrazil dosedanji dolgoletni direktor Soških elektrarn Nova Gorica Vladimir Gabrijelčič, ki je ob koncu leta dopolnil 40 let uspešnega operativnega in vodstvenega dela.
Diplomirani elektroinženir Vladimir Gabrijelčič se je v Soških elektrarnah Nova Gorica zaposlil leta 1974. Po opravljeni pripravniški dobi je bilo njegovo prvo samostojno delo vodenje projekta gradnje MHE Knežke Ravne 1. V začetku osemdesetih let je bil pri gradnji HE Solkan pomočnik vodje projekta in vodil elektro dela. Zatem je nadaljeval s projektiranjem in vodenjem gradnje malih hidroelektrarn. V drugi polovici osemdesetih let je vodil gradnjo HE Zadlaščica. Konec devetdesetih let je kot vodja oddelka izgradenj vodil tudi gradnjo hidroelektrarn Plave II in Doblar II. Po končani izgradnji je v letu 2002 vodil tehnično področje. S 1. januarjem 2003 je bil imenovan za direktorja družbe SENG. Znanje, ki si ga je pridobil pri omenjenih projektih, je s pridom uporabil pri snovanju in zagonu projekta ČHE Avče.
V družbi SENG že vrsto let vlagate v izgradnjo novih objektov in obnovo že obstoječih. Kako je bilo z dinamiko vlaganj v zadnjih dvajsetih letih?
Od leta 1994 potekajo naši intenzivni investicijski ciklusi, ko smo začeli uresničevati projekt doinštalacije in obnove hidroelektrarn Plave in Doblar. Z izvedbo prve faze projekta - doinštalacije smo optimirali celotno obratovanje verige hidroelektrarn na Soči z enotnim pretokom 180 m3/s . Drug tak večji investicijski ciklus pa so bila vlaganja v prvo slovensko črpalno hidroelektrarno Avče. Objekt nadomešča pomanjkanje akumulacijskih elektrarn v slovenskem elektroenergetskem sistemu ter tako pomembno prispeva k sodobnemu načinu obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema, saj nudi sistemu večino potrebnih sistemskih potreb. Po končani izgradnji ČHE Avče smo nadaljevali projekt obnove in doinštalacije HE Doblar in HE Plave z obnovo 75 let stare HE Doblar, ki smo ga prav letos zaključili. Vrednost te naložbe znaša okoli 32 milijonov evrov. Na ta način smo podaljšali življenjsko dobo in povečali proizvodnjo za večji izkoristek, ki ga imajo sodobni stroji.
Za kaj ste se še posebej zavzemali pri uresničevanju projektov izgradnje hidroelektrarn?
Naše načelo je bilo, da gradimo večnamembne hidroelektrarne ali pa omogočimo že v času obratovanja večnamembnost. To pomeni, da je elektrarniška infrastruktura uporabljena tudi za druge človeške dejavnosti.
Katere so bile vaše usmeritve in cilji, ki ste jih zasledovali kot direktor družbe? Kakšen je bil vaš način delovanja?
Ne smeš si zadati cilj, da si najbolj uspešen, ampak moraš stremeti k temu, da delo opravljaš tako, da so doseženi najugodnejši rezultati in učinki. Jasno je, da ti nekaj lahko da le vztrajno delo, kar sem skušal vpeljati za celotno ekipo. Tako smo najprej trdo delali, dosegli rezultate in šele potem naše uspehe predstavili v javnosti. Za dober zgled si lahko vzamemo kajakaško ekipo, kjer so vsi, ki želijo uspeh, težki garači. Sicer pa je direktorsko mesto v vsakem primeru podvrženo usklajevanju na vseh področjih. V bistvu se moraš ves čas pogovarjati, pogajati, dogovarjati, da prideš do primernih rezultatov.
Kako ste optimirali delovanje hidroelektrarn na Soči in poskrbeli za njihovo vzdrževanje?
Optimizacijo delovanja verige smo dosegli s tem, ko smo v okviru projekta obnove in doinstalacije HE na Soči izgradili dve paralelni elektrarni HE Plave II in HE Doblar II na istih akumulacijskih bazenih. S tem smo dvignili inštaliran pretok celotne verige na 180 kubičnih metrov, tako da hidroelektrarne delujejo kot enovita celota.
Izpostaviti moram našo vzdrževalno ekipo, saj nam poleg dobrega obratovanja elektrarn omogoča tudi optimalnejše poslovanje Naš način poslovanja ni tak, da bi v podjetju imeli specializirane posamezne ljudi, ampak lahko naši ljudje obvladajo več področij, od obratovanja do vzdrževanja. Kot sem že dejal, so sposobni v vsakem trenutku obvladati katero koli delo na kateri koli hidroelektrarni. S tem lahko optimiramo celotno obratovanje in vzdrževanje in na tak način lahko znižujemo tudi naše poslovne stroške. Na ta način smo lahko vzpostavili enovito ekipo za vodenje verige HE. Vse to pa je bilo omogočeno s predhodno avtomatizacijo in daljinskim vodenjem naših HE. S tem, ko so se soške hidroelektrarne avtomatizirale in začele daljinsko voditi, se je kader z naravnim osipom zmanjševal ne samo na tehničnem in proizvodnem področju, ampak tudi na splošnem, finančnem, itd.
Katere pomembnejše učinke ste dosegli na okoljevarstvenem področju?
Že prej sem poudaril, da posodabljanje obstoječih objektov ali novogradnje planiramo kot večnamenske objekte. S tem vključujemo tudi druge uporabnike tega prostora in skušamo omiliti vplive posegov v prostor. Eden od takih primerov je akumulacija na Mostu na Soči. Poleg turistične in rekreativne dejavnosti bi posebej poudaril razvoj kajakaškega tako mirnovodnega kot divjevodaškega športa na in ob tem jezeru. Čeprav je akumulacija namenjena proizvodnji električne energije, je hkrati tudi v službi človeka, kar čedalje bolj stopa v ospredje. Sedaj razmišljamo skupaj z ostalimi porabniki, da bi podobne aktivnosti uredili tudi na območju Solkanskega jezera. Sicer pa so vsa območja hidroelektrarn na Soči podvržena rednemu monitoringu in dejavnostim vzpostavljanja prvotnega stanja. To pomeni, da nenehno spremljamo, kaj se ob reki dogaja z naravo in živimi bitji. Zaradi oblike rečne struge in visokih pregrad na reki Soči nimamo ribjih stez, po dogovoru z ribiči pa vlagamo v gradnjo ribogojnic in v vlaganje mladic v vodotoke in tako skrbimo za življenje v reki.
Kakšni so poslovni rezultati družbe SENG v letošnjem desetmesečnem obdobju?
Tako lani kot v letošnjem desetmesečnem obdobju smo glede na ugodne hidrološke razmere krepko presegli zastavljeni proizvodni plan. Računam, da naj bi tudi letošnje leto končali nad 50 odstotki nad proizvodnim planom. Najugodnejše leto v času mojega direktovanja je bilo leto 2010, ko smo v hidroelektrarnah dosegli rekordno proizvodnjo 624 GWh električne energije. Ta rezultat bomo letos presegli. Glede finančne plati poslovanja bi pa dejal, da so bili proizvodnji primerno doseženi tudi dobri finančni rezultati in je trenutno naš dobiček skoraj na ravni lanskoletnega. To ni samo rezultat visoke proizvodnje, ampak tudi optimizacije celotnega poslovanja, za kar je zaslužna celotna ekipa družbe SENG, čeprav imamo letos nižjo odkupno ceno električne energije.
V kakšni kondiciji je trenutno po vašem mnenju družba SENG?
Moje načelo je bilo, da z ekipo nenehno skrbimo za ustrezen razvoj podjetja in da se tudi ljudje dobro počutijo v takem okolju. Podjetje SENG sem od svojega predhodnika Valentina Goloba sprejel v dobri kondiciji in mislim, da sem s tem tudi nadaljeval. Verjamem, da bodo take tudi ocene ob mojem odhodu, seveda pa bo podjetje lahko še v boljši kondiciji. Kot sem že omenil, je bilo v mojem času kar nekaj zgrajenega ter dodatno smo optimirali obratovanje in vzdrževanje hidroelektrarn z enovito ekipo za vodenje verige na Soči. Res pa je, da so naši prihodki delno odvisni tudi od hidroloških pogojev. Pomembno je tudi, kako optimiraš poslovne stroške. Ravno v tem pogledu lahko veliko narediš z dobrim timom.
Odhajate v zaslužen pokoj. Nam lahko zaupate s čim se boste sedaj ukvarjali doma?
Dela se nikoli ne manjka. V mojih Brdah imam dom, kjer dela ne zmanjka. Potem so tu vnuki, vnukinje … Dokončno pa še nisem rekel, da bom edino to še delal.
Boste še kaj sodelovali s SENG-om?
Vrata za seboj si ne mislim zapreti. Če se bo bodoči direktor strinjal, da me še kaj potrebuje, zakaj ne. Glede na svoje dosedanje izkušnje bi mu gotovo lahko koristil.
Miro Jakomin