Poročilo med drugim kaže, da je bila poraba električne energije v Sloveniji v letu 2021 večja za 3,1 odstotka in ni bila v celoti pokrita s proizvodnimi viri na območju Slovenije. Pokritost slovenske porabe (vključno z izgubami v sistemu in ob upoštevanju, da polovični delež proizvodnje NEK pripada Hrvaški) z domačo proizvodnjo je namreč znašala približno 82,9 odstotka. K domači proizvodnji največ prispevajo velike hidroelektrarne, termoelektrarne in jedrska elektrarna. Delež proizvedene električne energije v hidroelektrarnah in v elektrarnah na druge OVE se iz leta v leto spreminja glede na hidrološke in druge razmere ter tudi glede na obseg vlaganj v izgradnjo proizvodnih enot za izrabo obnovljivih virov. V letu 2021 je delež OVE znašal 36,7 odstotka vse proizvedene električne energije v Sloveniji, kar je 1,7 odstotka več kot leta 2020. Elektrarne na fosilna goriva so k skupni proizvodnji prispevale 25,8 odstotka, kar je 0,8 odstotka manj kot leto prej, NEK pa 37,5 odstotka vse proizvedene električne energije.
Za značilnega gospodinjskega odjemalca je bila končna cena dobavljene električne energije v letu 2021 za 7,4 odstotka višja kot leta 2020. Cene so bile v letu 2021 najnižje v prvem četrtletju, do konca leta pa so samo še naraščale. Najvišje so bile v zadnjem četrtletju, ko je bila povprečna cene pasovne energije v Sloveniji 223,72 evra/MWh. Število in delež menjav dobavitelja gospodinjskih odjemalcev v Sloveniji sta se kljub potencialnim prihrankom v zadnjih letih konstanto zniževala, vendar pa se je trend v zadnjem četrtletju leta 2021 zaradi dviga cen začel spreminjati, a kljub temu je bilo menjav dobaviteljev 7,7 odstotka manj kot preteklo leto.
Ocenjeni delež OVE v končni porabi energije za leto 2021 je za 1,5 odstotka nižji kot delež OVE v letu 2020, in znaša 23,5 odstotka. Čeprav je Slovenija za leto 2020 dosegla zastavljeni ciljni delež OVE, je napredek Slovenije po letu 2005 med vsemi državami EU najmanjši. V povprečju je več kot 90 odstotkov električne energije iz OVE proizvedene v hidroelektrarnah, pomemben vpliv na razvoj rabe OVE v zadnjih letih pa ima tudi samooskrba končnih odjemalcev. V letu 2021 je bilo na novo priključenih že 5810 naprav s skupno priključno močjo skoraj 93 MW. V letu 2021 je tako obratovalo že 14.451 naprav za samooskrbo s skupno priključno močjo 195 MW in povprečno priključno močjo 13,5 kW. Hkrati z naraščanjem števila odjemalcev s samooskrbo narašča tudi povprečna moč naprav za samooskrbo, ki je v letu 2021 znašala 15,9 kW.
Leto 2021 sta na področju izravnave v elektroenergetskem sistemu zaznamovala prehod na 15-minutni obračunski interval in veliko povišanje cen odstopanj, ki je posledica razmer na evropskem trgu. Konec leta 2021 je bilo že 88,1 odstotka uporabnikov na distribucijskem sistemu opremljenih z naprednimi merilnimi napravami, 84,3 odstotka pa jih je bilo dejansko povezanih v daljinski zajem merilnih podatkov.
Agencija za energijo v svojem poročilu ugotavlja, da je bila skupna poraba domačih odjemalcev zemeljskega plina 10.163 GWh oziroma za šest odstotkov višja kot leto prej in je dosegla najvišjo vrednost porabe v zadnjem desetletju. Poraba se je na splošno povečala pri vseh skupinah odjemalcev. V prvih osmih mesecih leta 2021 se najnižje cene zemeljskega plina na maloprodajnem trgu skoraj niso spreminjale. Višanje maloprodajnih cen je posledica zvišanja veleprodajnih cen na veleprodajnih trgih zemeljskega plina v Evropi. Končne cene zemeljskega plina za značilne gospodinjske odjemalce v Sloveniji še naprej ostajajo pod povprečjem cen v EU, medtem ko so za značilne poslovne odjemalce 8,9 odstotka nad povprečjem EU.
Energetska učinkovitost je med stroškovno najbolj učinkovitimi ukrepi za doseganje ciljev trajnostne energetske politike. Slovenija večino prihrankov energije, s katerimi uresničuje zastavljene cilje energetske učinkovitosti, doseže z izvajanjem ukrepov v sistemu obveznega doseganja prihrankov energije, ki zavezuje dobavitelje energentov končnim odjemalcem, in z alternativnim programom ukrepov energetske učinkovitosti, ki ga izvaja Eko sklad.
V Sloveniji je v letu 2021 oskrbo s toploto iz distribucijskih sistemov toplote zagotavljalo 54 distributerjev toplote. Distribucija se je izvajala v 69 občinah iz 112 distribucijskih sistemov. Poraba toplote odjemalcev iz evidentiranih distribucijskih sistemov je bila 12,3 odstotka večja kot leto prej, v primerjavi z letom 2019 pa večja za 10,4 odstotka kljub povečanemu deležu toplotno saniranih ovojev eno- in večstanovanjskih stavb.
Ministrstvo za infrastrukturo je ocenilo, da je poročilo korektno in daje dober pregled nad dogajanjem v energetiki v letu 2021.