Novice

Dosežen dogovor o ambicioznih ciljih za čistejšo in učinkovitejšo porabo energije

Datum: 18. 1. 2018 Besedilo: Polona Bahun

S tem so evropski poslanci pripravljeni na pogajanja z ministri o zavezujočih ciljih glede povečanja energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije do leta 2030.

Dosežen dogovor o ambicioznih ciljih za čistejšo in učinkovitejšo porabo energije

Kar zadeva energetsko učinkovitost, so poslanci glasovali za zavezujoč evropski cilj zmanjšanja porabe energije za 35 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 2005 in okvirne nacionalne cilje. Ta cilj temelji na predvideni porabi energije leta 2030, izračunani z uporabo modela PRIMES (simulacija porabe energije in sistema oskrbe z energijo v EU).

Predlog zakona o obnovljivih virih energije določa, da naj bi v EU leta 2030 delež obnovljivih virov energije v celotni porabi energije znašal 35 odstotkov. Določijo se lahko tudi nacionalni cilji, od katerih pa bi države članice pod določenimi pogoji lahko odstopale za največ deset odstotkov.

Poslanci so izglasovali tudi, da bo morala do leta 2030 vsaka država članica najmanj 12 odstotkov v prometu porabljene energije pridobiti iz obnovljivih virov. Delež biogoriv prve generacije (iz poljščin) bi bilo po njihovem mnenju treba znižati na ravni iz leta 2017, njihov delež v cestnem in železniškem prometu pa ne bi smel preseči sedmih odstotkov. Poslanci se zavzemajo tudi za prepoved uporabe palmovega olja od leta 2021 dalje. Delež naprednih biogoriv (ki imajo manjši vpliv na rabo zemljišč od biogoriv iz poljščin), goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora za uporabo v prometu, fosilnih goriv iz odpadkov in električne energije iz obnovljivih virov bo moral biti leta 2021 vsaj 1,5-odstoten in se do leta 2030 povečati na deset odstotkov.

Do leta 2022 bi moralo biti 90 odstotkov vseh bencinskih črpalk ob cestah jedrnega omrežja opremljeno z javno dostopnimi polnilnimi mesti za električna vozila, je zapisano v stališču parlamenta.

Poslanci se zavzemajo za podporne sheme za obnovljivo energijo iz biomase, ki ne bodo spodbujale neustrezne uporabe biomase zlasti za pridobivanje energije, če jo je mogoče uporabiti v industriji, in za materiale z večjo dodano vrednostjo, saj bi se v primeru sežiganja biomase za kurjavo sproščal v lesu ujet ogljik. Pri proizvodnji energije bi to pomenilo dati prednost sežiganju odpadkov in ostankov.

Parlament želi zagotoviti tudi, da bodo imeli potrošniki pravico do porabe lastno proizvedene električne energije v svojih objektih ter do namestitve sistemov za shranjevanje električne energije brez plačila pristojbin ali davkov. Zato v pogajalskem stališču poslanci pozivajo države članice, naj ocenijo obstoječe ovire za to, naj spodbujajo takšno porabo in zagotovijo, da se lahko potrošniki, zlasti gospodinjstva, vključijo v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in pri tem niso podvrženi nepravičnim pogojem ali postopkom.

Za dosego ciljev energetske unije morajo vse države članice Komisiji do 1. januarja 2019 in nato vsakih deset let predložiti celovite nacionalne energetske in podnebne načrte. Prvi načrt mora pokrivati obdobje od leta 2021 do leta 2030, naslednji načrti pa morajo zajemati obdobje desetih let od konca obdobja iz predhodnega načrta. Komisija bo te načrte ocenila in po potrebi pripravila priporočila ali popravne ukrepe, če bo menila, da ni bil dosežen zadosten napredek oziroma niso bili sprejeti zadostni ukrepi.

Evropski parlament sedaj pogajanja z ministri lahko prične takoj, saj je Svet svoje stališče o energetski učinkovitosti sprejel 26. junija lani, stališči o obnovljivih virih energije in upravljanju energetske unije pa 18. decembra lani.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 5)