Energetska tranzicija zahteva nove poslovne modele
Vladimir Habjan
/ Categories: Energetika

Energetska tranzicija zahteva nove poslovne modele

Energetska tranzicija, ki smo ji priča v današnjem času, vodi v revolucionarne spremembe, ki postavljajo na glavo delovanje celotne energetike, predvsem pa elektroenergetike in tudi delovanja elektroenergetskega sistema. V družbi GEN-I se tega še kako zavedajo, zato imajo pred sabo celo vrsto izzivov in novih poslovnih modelov.

 

Pomena prehoda v nizkoogljično družbo se danes že vsi dobro zavedamo, je povedal dr. Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja v družbi GEN-I, ki zatrjuje, da nihče več ne dvomi, da se bo elektroenergetika v prihodnjih letih korenito spremenila. Spremembe prinašajo s seboj vrsto izzivov in odprtih vprašanj, za katere se še ne ve točno, kako jih bomo rešili. S tem, poudarja dr. Paravan, ni nič narobe, saj je iluzorno pričakovati, da bi imeli že danes odgovore na vsa vprašanja. Pomembno je, da smo odprti za nove tehnologije in da v spreminjajočem se okolju iščemo priložnosti in razvijamo nove poslovne modele. Ti naj bi bili prihodnost in na njih naj bi tudi temeljil del poslovanja družbe v bodoče. V GEN-I so to potrebo prepoznali in temu področju namenili več pozornosti, zato so ustanovili novo področje namenjeno strateškemu inoviranju. Direktor tega področja (»chif inovation officer«) je dr. Paravan, s katerim smo se pogovarjali o izzivih, ki se odpirajo s spremembami v energetiki.

 

Kaj nam prinaša energetska tranzicija? Kaj so glavne spremembe?

 

Energetska tranzicija prinaša močno povečanje deleža proizvodnje iz obnovljivih virov energije, ki bodo razpršeni, decentralizirani. Zaradi opuščanja rabe fosilnih goriv bo treba v čim večji meri elektrificirati promet. Enako velja za ogrevanje ter s tem povečanje števila toplotnih črpalk v sistemu. S tem se bo povečala poraba električne energije kljub ukrepom učinkovite rabe energije. Če upoštevamo vse te trende, hitro ugotovimo, da bomo v omrežju imeli množico novih elementov. Obstoječe elektroenergetsko omrežje pa ni bilo zgrajeno za takšno rabo. Zato ne preseneča, da marsikateri elektroinženir te napovedi sprejema kot grožnjo, energetsko tranzicijo pa kot praktično neizvedljivo. Sam sem drugačnega mnenja. Verjamem, da smo energetsko tranzicijo zmožni izpeljati, če bomo v ospredje postavili inovacije. Tehnološki razvoj je naš največji zaveznik.

 

Kaj to pomeni za vašo družbo? Kaj obsega vaše delo?

 

V skupini GEN-I se sprememb zavedamo in jih jemljemo kot priložnost za nadaljnjo rast. Zato razvijamo nove poslovne modele, ki so usmerjeni v odjemalca, aktivnega odjemalca. Eden takšnih je izkoriščanje fleksibilnosti pri odjemalcih in malih proizvajalcih, tako imenovani »demand response«. GEN-I že več let nastopa kot agregator prilagodljivega odjema na dveh trgih, v Avstriji in Sloveniji, kjer tržimo fleksibilnost odjemalcev na trgu sistemskih storitev, ki ga organizirata TSO-ja, APG in ELES. Drugi primer novih poslovnih modelov je GEN-I Sonce, kjer gospodinjskim odjemalcem omogočamo postavitev lastne elektrarne na strehi hiše in s tem samooskrbo z električno energijo. Naša prednost je predvsem v tem, da je za odjemalca celoten proces zelo enostaven, hiter in ekonomičen. Odjemalcem, ki izpolnjujejo določene pogoje, omogočamo še financiranje in postavitev elektrarne brez lastnega vložka. Tudi po postavitvi in priklopu elektrarne odjemalca ne pustimo samega, saj omogočamo storitev vzdrževanja in spremljanja obratovanja elektrarne.

Poleg omenjenih novih dejavnosti smo aktivni še na razvojnem področju, kjer sodelujemo pri dveh večjih razvojnih projektih. Prvi je FutureFlow, to je evropski projekt s podporo Obzorja 2020, kjer je ELES koordinator, GEN-I pa pomemben partner znotraj konzorcija. Skupaj z Elesom razvijamo novo platformo za čezmejno trgovanje s sekundarno regulacijo, ki jo zagotavljajo prilagodljivi odjemalci in razpršeni proizvajalci na obnovljive vire energije. Drug primer je projekt Aktivni odjemalec. Gre za projekt, ki ga podpira javna agencija Spirit, sodelujejo pa različni partnerji iz Slovenije. Demonstrirali bomo možnost prilagajanja odjema na strani malih odjemalcev za potrebe takšnih ali drugačnih sistemskih storitev oz. storitev izravnave na trgu. To so konkretne naloge, ki jih izvajamo.

 

Kdaj ste bili imenovani na novo delovno mesto? Kdo je dal pobudo?

 

V začetku leta 2017. Še vedno sem vpet v nekatere procese, ki se tičejo področja prodaje in izravnave bilančne skupine. Prav tako kot direktor družb v Italiji in Avstriji skrbim za razvoj poslovanja in prodaje na nekaterih tujih trgih. Področje inovacij postopno gradimo in razvijamo. Ideja je rezultat razprave, na kak način se lotevati novih izzivov na spreminjajočem se energetskem trgu. Prepričan sem, da je to prava pot za razvoj podjetja, po drugi strani pa tudi sam vidim svoj nadaljnji razvoj in osebno rast na tem področju. Sicer pa skupina GEN-I zaposluje več kot 300 strokovnjakov - imamo veliko pametnih, mladih, perspektivnih in izkušenih ljudi različnih profilov. Gotovo imamo še rezerve, kako ta potencial aktivirati pri razvoju inovativnih rešitev, ki zagotavljajo boljše storitve in rešitve za naše odjemalce.

 

Torej je novo delovno mesto izziv tudi za vas?

 

Seveda je. V zadnjih desetih letih sem se precej ukvarjal s prodajo, zdaj pa sem se preusmeril v razvoj novih inovativnih poslovnih modelov. Odkar sem zapustil fakulteto, sem bil v GEN-I vpet v razvoj osnovnih tržnih dejavnosti na trgu električne energije in pozneje tudi zemeljskega plina. Z novimi trendi v svetu tudi sam prepoznavam nujo po energetski tranziciji in moja želja je, da s svojim delom pripomorem k izvedbi tega prehoda. Hkrati ugotavljam, da znanje, ki sem ga pridobil v preteklosti, ne zadostuje več. Zato se samoizobražujem, saj novo področje pomeni tudi zame večjo motivacijo za lastni razvoj. Spoznati in preučiti moram nove tehnologije. Zanima me, kako so danes takšni oddelki organizirani v drugih družbah, na kak način izkoriščati priložnosti sodelovanja z drugimi deležniki na trgu, s start-up svetom in podobno. Kako čim bolje izkoristiti izjemen potencial, ki ga imamo v naših sodelavcih. Pri tem naj poudarim, da je naš cilj razvoj novih poslovnih modelov ter iskanje odgovorov na vprašanje, kako se pozicionirati na trgu in ustvarjati dodano vrednost za naše stranke, za naše odjemalce.

 

Kako pa te spremembe vplivajo na druga energetska podjetja?

 

Spremembe bodo vplivale na vsa podjetja. Ker se bo razvoju tehnologij moral prilagajati tudi regulatorni okvir, poskušamo biti motivator in partner podjetjem iz regulirane dejavnosti,  predvsem Elesu, kot prenosnemu operaterju, SODO in distribuciji kot distribucijskim operaterjem in javni agenciji kot regulatorju, da so-kreiramo in podajamo konstruktivne predloge za nadgradnjo zakonodaje in pravil delovanja trga. Zato smo zelo proaktivni pri so-oblikovanju potrebne zakonodaje. Kot drugo, opažamo, da na področju prenosa, v družbi ELES prepoznavajo potrebo po vlaganju v razvoj inovacij in dejansko dajejo temu veliko pozornost. Na distribucijski ravni pa je tega angažmaja premalo. Vse se je preveč zreduciralo na vpeljavo pametnih števcev. Seveda so ti potrebni, a problem je v tem, da odjemalci ali njihovi dobavitelji danes še ne morejo izkoriščati funkcionalnosti, ki naj bi jih pametni števci ponujali. Zato distributerje spodbujamo, da gre projekt vpeljave pametnih števcev v takšno smer, da bodo odjemalci res deležni dodane vrednosti te nove opreme. Prav tako bodo distribucijski operaterji morali aktivneje razvijati področje pametnih omrežij, kar bo spremenilo način razvoja in investiranja v omrežje ter obratovanja omrežja v bodoče. To je edini način, da bomo lahko premostili vrzel med obstoječim stanjem in bodočo strukturo elektroenergetskega sistema.

 

Kaj te spremembe pomenijo za odjemalca?

 

Odjemalci so danes precej pasivni, saj smo jim mi energetiki omogočili, da so lahko zavzeli tako držo. Večkrat se pošalim, da v žargonu elektro energetikov rečemo odjemalcem »breme«. S tem ne mislim na slabšalni prizvok, ampak da smo energetiki za naše odjemalce zgradili takšen sistem, da zadovoljimo malodane kakršnekoli njihove potrebe. Za odjemalce je elektrika vedno dostopna v vtičnici, o elektriki in oskrbi z energijo odjemalec nikoli ne razmišlja. Mi smo jim to omogočili, saj odjemalcem zagotavljamo zelo visoko stopnjo zanesljivosti oskrbe z energijo. V Sloveniji smo pri tem še toliko boljši. Po zadnji lestvici WEC smo po kriteriju zanesljivosti oskrbe uvrščeni na drugo mesto na svetu. A če hočemo opustiti rabo fosilnih goriv in preiti v sistem, ki bo bistveno manj obremenjeval okolje z izpusti CO2, potem se ta enačba s takšnim ravnanjem odjemalcev ne bo izšla. Če hočemo preiti k cilju, ki ga zasledujemo, si pasivnih odjemalcev ne moremo več privoščiti. Odjemalec bo moral prevzeti odgovornejšo in aktivnejšo vlogo. Nenazadnje to smer nakazuje zadnji zimski paket Evropske komisije, ki aktivnega odjemalca postavlja v ospredje.

Kaj to pomeni? Kot prvo bo odjemalec moral poskrbeti, da bo energetsko učinkovit, saj je tista energija, ki jo prihranimo, najcenejša, okolju najbolj prijazna in zato tudi najboljša rešitev. Zato bo treba odjemalca izobraziti, mu pokazati in nakazati smeri, na kak način naj rabi energijo. Kot drugo, da bo v svoje roke prevzel odgovornost za samooskrbo, kot je na primer postavitev lastne sončne elektrarne na strehi hiše. In kot tretje, da bo svoj odjem prilagajal razpoložljivi energiji na lokaciji in potrebam omrežja.

V GEN-I se zavedamo, da odjemalci sami od sebe svojega ravnanja ne bodo spremenili in da jim moramo mi pokazati pot. Zato že danes delujemo na vseh treh področjih. Z GEN-I Sonce smo zagotovili, da je samooskrba že danes tehnično enostavno izvedljiva in ekonomsko opravičljiva, z virtualno elektrarno pa omogočamo odjemalcem v Avstriji in Sloveniji, da si s prilagajanjem odjema ustvarijo dodaten prihodek na trgu.

 

Je kakšna razlika med poslovnimi odjemalci in gospodinjstvi?

 

Gotovo. Pri gospodinjstvih so moči in količine majhne, zato je zelo pomembna ekonomija obsega. Ker morajo biti rešitve stroškovno zelo učinkovite, marsikateri produkt ali storitev na tem segmentu še ni komercialno atraktiven. Po drugi strani pa je pri industrijskih odjemalcih marsikateri energetski ukrep že izveden. Poraba energije je tam v večini primerov že zdaj zelo učinkovita, saj so podjetja na tem področju več naredila, imajo strokovnjake, več so investirala v racionalno rabo energije. Naslednji korak je prilagajanje odjema, kjer so moči, ki jih lahko iz industrije pridobimo, bistveno večje kot pri manjših odjemalcih. Sistemski operaterji od nas zahtevajo velike količine moči, kar pomeni, da moramo zbrati veliko industrijskih odjemalcev, da bi lahko pripravili komercialno uporabne produkte. Razlike torej obstajajo, se pa moramo zavedati, da bomo morali v končni fazi priti do vsakega odjemalca.

 

Razvojni projekti, ki jih imate v obravnavi, bodo torej v vsakem primeru komercialni?

 

Definitivno. Sodelovanje v projektih, podprtih s strani Evropske komisije, nam omogoča delno financiranje razvoja, da ugotovimo, kaj deluje in kaj ne. Naslednji zelo pomemben vidik sodelovanja v takšnih projektih je prenos dobrih praks iz tujine. Šele ko si v neposrednem stiku s partnerji iz tujine, lahko zares črpaš iz njihovih izkušenj. In tretjič, med partnerji na teh projektih so skoraj vedno tudi sistemskimi operaterji, torej izvajalci regulirane dejavnosti, zato imamo možnost razpravljati o novostih in skupaj soustvarjati zakonodajo oziroma pravila delovanja trga. Na tovrstnih projektih imamo vsi udeleženi skupen interes.

 

Nujno je torej povezovanje.

 

Seveda, saj so izzivi v energetiki, ki so pred nami, zelo veliki. Na nedavni konferenci na temo Energetskega koncepta Slovenije, ki jo je organiziral CIGRE, smo se vsi strinjali, da bo s sedanjim načinom dela nemogoče naprej. Zaradi tega je veliko odprtih vprašanj in izzivov, kako omogočiti energetsko tranzicijo. Če pri tem ne bomo vsi akterji sodelovali, procesa ne bomo mogli izvesti. Posledično lahko ogrozimo doseganje podnebnih ciljev vezanih na energetiko. Če pa teh ne bomo dosegli, tako ali tako vemo, da se nam slabo piše. Zato sem prepričan, da imamo dejansko dolgoročno vsi isti cilj. Zdaj definitivno ni čas za izolacijo, ta na dolgi rok pomeni smrt.

 

Skratka, družba GEN-I gre z razvojem naprej?

 

Mi smo zelo dinamični. Pri nas je sprememba stalnica. Zaradi tega vidimo v spremembah v energetiki priložnost za nadaljnjo rast. Ker smo osredotočeni na odjemalca, ta pa z energetsko tranzicijo prevzema aktivnejšo vlogo, je naše poslanstvo, da mu to aktivno vlogo omogočimo.

Previous Article Dosežen dogovor o ambicioznih ciljih za čistejšo in učinkovitejšo porabo energije
Next Article Slovenski potrošniki prihranili več kot 1,2 milijona evrov
Print
1255