Novice

Vlada sprejela Energetsko bilanco Slovenije za leto 2018

Datum: 21. 6. 2019 Besedilo: Polona Bahun

Letna energetska bilanca prikazuje podatke o oskrbi in porabi energije za pretekli leti in napovedi za leti 2018 in 2019.

Vlada sprejela Energetsko bilanco Slovenije za leto 2018

Oskrba z energijo je v lanskem letu znašala 286,4 PJ. Oskrba je bila pridobljena iz 3.791 kt trdnih goriv, 2.234 kt naftnih proizvodov, 909 milijonov Sm3 zemeljskega plina, 63.016 TJ jedrske energije, 4.640 GWh hidro energije, -502 GWh električne energije kot razlike med uvozom in izvozom ter 34.224 TJ obnovljivih virov energije z odpadki. Hrvaški je bilo oddano 2.888 GWh (polovica proizvodnje NEK) električne energije.

Proizvodnja električne energije na generatorju vseh elektrarn je V Sloveniji v letu 2018 znašala 16165 GWh in je za en odstotek manjša v primerjavi z letom 2017. Termoelektrarne in toplarne so prispevale 5236 GWh (6,7 odstotka manj v primerjavi z letom 2017), hidroelektrarne 4892 GWh (18,1 odstotka več kot leta 2017), jedrska elektrarna 5776 GWh (8,1-odstotka manj kot leto pred tem), sončne elektrarne 254 GWh (10,5 odstotka manj kot leta 2017) in vetrne elektrarne 6 GWh (1,2 odstotka manj kot leta 2017). Po oddaji polovice proizvodnje NEK Hrvaški in ostalem uvozu/izvozu je imela Slovenija na razpolago 15663 GWh električne energije, kolikor je znašala bruto poraba električne energije v Sloveniji v 2018. Ta je manjša za 0,9-odstotka manjša v primerjavi z 2017. Bilančni primanjkljaj v višini 502 GWh je Slovenija pokrila iz razlike med uvozom in izvozom.

Končna poraba energije je v letu 2018 ocenjena na 206,7 PJ, kar je za 1,6 odstotka več kot leto pred tem. V industriji bo porabljeno 54,6 PJ (26,4-odstotni strukturni delež, kar je 0,7 odstotka več kot leta 2017), v prometu 80,0 PJ (38,7-odstotni strukturni delež, kar je 2,2 odstotka več kot v letu 2017) in v gospodinjstvih 47,6 PJ (23-odstotni strukturni delež, kar je 1,5 odstotka več kot v letu 2017) in v ostali porabi 24,1 PJ (11,7-odstotni strukturni delež, kar je 0,1 odstotka manj kot v letu 2017).

V strukturi porabe končne energije izstopa delež naftnih proizvodov s 45,2-odstotnim deležem, sledijo električna energija (23,8 odstotka), obnovljivi viri energije (13,2 odstotka), zemeljski plin (12,4 odstotka), toplota (3,7 odstotka), trdna goriva (0,8 odstotka) in neobnovljivi industrijski odpadki (0,9 odstotka). Iz bilance izhaja, da je Slovenija v letu 2018 polovico oziroma 50,1 odstotka potreb po energiji pokrila z viri iz uvoza.

Delež OVE v bruto končni porabi v Sloveniji je leta 2016 znašal 21,30 odstotka, kar je manj kot znaša načrtovan letni cilj iz AN-OVE. Podatki za leto 2017 kažejo, da je v 2017 delež OVE v bruto končni porabi dosegel 21,6 odstotka, predvsem na račun preseganja z AN-OVE določenega letnega sektorskega cilja za ogrevanje in hlajenje ter izpolnjevanja načrtovanega letnega cilja iz sektorja električne energije. V energetski bilanci za leto 2018 je ob stabilizaciji končne porabe za leto 2018 načrtovano, da bo delež OVE v skupni rabi bruto končne energije dosegel 22,1 odstotka.

V letu 2018 so na nivoju primarne oskrbe z energijo prevladovali naftni proizvodi z 33,3-odstotnim strukturnim deležem. Sledijo: jedrska energija (22 odstotkov), trdna goriva (16,7 odstotka), obnovljivi viri energije (11,2 odstotka), zemeljski plin (10,8 odstotka), hidroenergija skupaj z neto uvozom električne energije (5,2 odstotka) in neobnovljivi industrijski odpadki (0,8 odstotka).

V letu 2018 je na nivoju primarne oskrbe z energijo delež domačih trdnih goriv predstavljal 81,9 odstotka vseh načrtovanih potreb po trdnih gorivih. Delež domačega zemeljskega plina je znašal 0,9 odstotka vseh potrebnih količin zemeljskega plina, naftne proizvode pa je Slovenija v celoti uvozila.

V strukturi oskrbe z obnovljivimi viri energije in neobnovljivimi industrijskimi odpadki s 74,9-odstotnim deležem prevladuje les in druga trdna biomasa. Sledijo neobnovljivi industrijski odpadki (6,3 odstotka), geotermalna energija (6,2 odstotka), biodizel (4,4 odstotka), sončna energija (4 odstotki), drugi bioplini (2,6 odstotka) in ostali obnovljivi viri energije (biobencin, deponijski plin, plin iz čistilnih naprav in vetrna energija) z 1,6-odstotnim deležem.

Bilanca vsebuje tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov (OVE) in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE) ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme. Za izvajanje podporne sheme je bilo tako v letu 2018 zagotovljenih 142 milijonov evrov, v letu 2019 pa je za te namene na voljo 155 milijonov evrov.

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 1, skupna ocena: 4)