Novice

Gre za letno poročilo, ki ocenjuje napredek EU pri doseganju ciljev energetske unije. Po lanskem poročilu o stanju energetske unije, v katerem so obravnavani izzivi in dosežki v obdobju 2020–2023, letošnje poročilo vsebuje najnovejše informacije o tem, kako je EU v zadnjem letu mandata te Evropske komisije obvladovala izzive na področju energetske politike, vzpostavila zakonodajni okvir za prehod na čisto energijo ter postavila temelje za gospodarsko rast in konkurenčnost. 

Zemeljski plin je bil v letošnjem drugem četrtletju za gospodinjske odjemalce cenejši za tri odstotke, za negospodinjske odjemalce pa za 11 odstotkov. Cene električne energije so bile za gospodinjstva višje za pet odstotkov, za negospodinjske odjemalce pa za štiri odstotke nižje.

Glede na nova poročila za trg zemeljskega plina in električne energije v EU v prvem četrtletju leta 2024 na trgih vladajo veliko bolj stabilne in predvidljive razmere glede na isto obdobje leta 2023, pospešujejo pa se tudi številne pozitivne strukturne spremembe. 

Primerjalna analiza, ki jo je na podlagi uradnih zabeleženih podatkov naredil direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar kaže, da je bila celotna poraba električne energije v prvem polletju letošnjega leta za 3,3 odstotka nižja v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Pri tem je treba omeniti, da podatki in primerjave ne vsebujejo izgub električne energije na slovenskem elektroenergetskem omrežju in porabe električne energije za ČHE Avče.

Za mnoge Evropejce sta električna energija in toplota samoumevni dobrini, a približno 42 milijonov ljudi po vsej Evropi ne more učinkovito ogreti svojih domov. Da bi odpravili energetsko revščino, Evropski ekonomsko-socialni odbor opozarja, da je potrebnih več ukrepov.

Evropski energetski regulatorji novi Evropski parlament, Evropsko komisijo in Svet EU pozivajo, naj se v svojem mandatu osredotočijo na ključne izzive na področju električne energije in infrastrukture, da bi do leta 2030 in kasneje zagotovili razogljičen, na potrošnike osredotočen in konkurenčen elektroenergetski sistem.

Po podatkih Evropskega statističnega urada se je leta 2022 tržni delež največjih proizvajalcev električne energije in plina v številnih državah EU zmanjšal, kar kaže na vse večjo konkurenco na energetskem trgu v primerjavi z letom 2021.

Pri družbi Elektro Celje so umaknili vlogo za državno pomoč iz sredstev proračuna za odpravo posledic škode v gospodarstvu, nastale zaradi poplav v avgustu 2023.

Novo poročilo Mednarodne agencije za energijo, Mednarodne agencije za obnovljivo energijo, Statistične divizije Združenih narodov, Svetovne banke in Svetovne zdravstvene organizacije, ugotavlja, da svet še vedno zaostaja za dosego cilja trajnostnega razvoja (SDG) 7 za energijo do leta 2030.

Dobavitelji bodo lahko zahtevke za nadomestila za prvo polovico leta vložili do 26. julija 2024, za drugo polovico pa do 28. januarja 2025. Obrazec za zahtevke izplačil bo operater trga objavil na svoji spletni strani najkasneje do 24. junija 2024.

Po skoraj dveh letih intenzivnega dela so včeraj predstavili dopolnjen osnutek posodobitve NEPN v okviru zaključnega, to je tretjega, posvetovanja z javnostmi. Gre za zadnje dejanje pred dokončnim sprejemom dokumenta v državnem zboru, kar naj bi se po besedah državne sekretarke, pristojne za področje energetike, mag. Tine Sršen zgodilo do konca avgusta ali v začetku septembra. 

Direktorat za energijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo je objavil podatke bilance prevzema in oddaje električne energije v prenosnem in distribucijskem sistemu v Sloveniji za leto 2023. 

Agencija ACER je odobrila Evropsko oceno zadostnosti virov v elektroenergetskem sistemu (ERAA) za leto 2023. Oceno pripravlja Evropsko združenje sistemskih operaterjev prenosnega omrežja (ENTSO-E) in predstavlja mejnik za zanesljivost oskrbe z električno energijo v državah članicah EU.

Reforma bo omogočila bolj stabilen, cenovno dostopen in trajnosten trg z električno energijo v EU.

Evropska komisija je v Uradnem listu EU objavila prvi seznam projektov skupnega interesa (PCI) in projektov vzajemnega interesa (PMI). Izbrani projekti bodo pomagali doseči ambiciozne energetske in podnebne cilje evropskega zelenega dogovora.