En.grids 017
Brane Janjič
/ Categories: Energetika

En.grids 017

V Ljubljani je danes potekala že osma konferenca o pametnih omrežjih En.Grids 017, ki je bila tokrat namenjena predvsem izzivom, ki jih pred omrežja postavlja elektromobilnost. Precej govora pa je bilo tudi o nekaterih aktualnih projektih s tega področja povezanih s posodabljanjem omrežja, ki že potekajo ali se bodo v kratkem intenzivneje začeli. 

Predsednik tehnološke platforme za pametna omrežja dr.Igor Papič je uvodoma izpostavil, da je platforma lani praznovala že deset let delovanja in v tem času dosegla vidne uspehe, ki se še najbolje odražajo v izpolnitvi cilja o zagonu skupnega slovensko japonskega demonstracijskega projekta NEDO, ki se je s podpisom okvirnega dogovora o sodelovanju lani tudi uradno začel. Čeprav je bil ta ključni strateški cilj dosežen, so, kot je dejal Igor Papič, pred platformo tudi novi izzivi. Med njimi je v luči preoblikovanja evropske platforme za pametna omrežja in združevanjem različnih iniciativ, še posebej ključnega pomena, da slovenski strokovnjaki še naprej ostanejo aktivni v različnih skupinah in pomagajo ustvarjati vsebino njihovega dela, saj je s tem precej olajšana pot do novih projektov. Podobne aktivnosti člane platforme čakajo tudi v domačem okolju, kjer se prav tako odpirajo razpisi za nove projekte, pri čemer ostajajo interesi industrijskih partnerjev, da bodo tudi projekti s področja pametnih omrežij ustrezno umeščeni v te načrte. Igor Papič je ob tem spomnil tudi na mednarodno konferenco  o pametnih omrežij lani oktobra v Ljubljani, ki je opozorila na dva ključna nova trenda, in sicer vzpostavljanje velikih hranilnikov energije ter vzpostavljanje infrastrukture za elektromobilnost. 

Državni sekretar na ministrstvu za Infrastrukturo mag. Klemen Potisek pa je v pozdravnih besedah izpostavil, da od pametnih omrežij pričakujemo, da ne bodo več zagotavljala samo energije, ampak tudi določene nove storitve. Pričakovati je, da se bo temeljna zasnova teh omrežij z uporabo informacijskih tehnologij še bistveno bolj razvila in nadgradila, pri čemer naj bi z vzpostavitvijo pametnih omrežij tudi zmanjšali potrebo po gradnji novih proizvodnih zmogljivosti in dodatnih sistemskih rezervah zaradi naraščanja deleža OVE in elektromobilnosti. Kot je dejal, je uvajanje naprednih rešitev na začetku povezano z visokimi stroški, ocene koristi pa so zaradi njihove dolgoročne narave še bolj negotove, pri čemer pa gre za orodja, ki prinašajo številne prednosti in poslovne priložnosti. Zato bo ministrstvo tudi pri postavljanju energetskega koncepta Slovenije pozornost usmerilo v spreminjanje obstoječega sistema v pametnega in izrabo najnovejših tehnologij na različnih področjih. Med  drugim je še omenil, da na ministrstvu pripravljajo razpis v višini 14 milijonov evrov za podporo namestitvi več sto tisoč pametnih števcev in financiranju vsebin, ki so neposredno povezana z njimi.

Pametna omrežja in elektromobilnost

V izhodiščnem predavanju je Frederic Bauchot iz IBM-a opozoril na ključne izzive, ki so že postali del energetske stvarnosti, in sicer pojav razpršenih virov, novih tehnologij, razmaha informacijskih tehnologij in spremembo lastniške strukture proizvodnih podjetij. Kot je dejal, se bodo lahko tradicionalna energetska podjetja s temi spremembami učinkovito soočila predvsem z vzpostavitvijo novih poslovnih modelov. Nekatere med njimi naj bi pri nas že začeli razvijati, med drugim tudi v okviru omenjenega slovensko-japonskega demonstracijskega projekta NEDO in mednarodnega projekta Sincro.grid, katerih nosilec je ELES, projekti preučevanja obnašanja uporabnikov in upravljanja s porabo v gospodinjstvih ter vrsto drugih manjših projektov, ki potekajo v posameznih distribucijskih podjetjih.

V nadaljevanju posvetovanja je potekala okrogla miza, na kateri so udeleženci skušali osvetliti problematiko množičnega uvajanja električnih vozil z različnih vidikov. Blaž Pongračič, predstavnik Evropske komisije, je predstavil strategijo nizke ogljičnosti, ki temelji na bolj učinkovitem prometu, na bolj učinkovitih virih in na bolj učinkovitih vozilih. Med drugim je povedal, da promet ustvarja 24 % toplogrednih plinov v Evropi, 94 % transportnega prometa pa še vedno temelji na fosilnih gorivih. Menil je, da bo do leta 2030 že 20 % vseh vozil električnih. Sicer pa Evropska komisija preko strukturnih skladov razogljičenju prometa v tej finančni perspektivi namenja 39 milijard evrov, preko instrumentov za povezovanje Evrope 24 milijard evrov, preko drugih mehanizmov pa še 6,4 milijarde evrov.  

Kot je menil Vladimir Mauko iz družbe SODO, uporabniki ne bomo smeli polniti svojih električnih vozil nenadzorovano, ampak bo potrebno zagotoviti nadzorovano polnjenje. Omenil je tudi, da naj bi do konca prihodnjega leta po naših cestah vozilo tisoč novih električnih vozil. Čeprav to še ne predstavlja kritične mase za elektroenergetsko omrežje, je treba pravočasno razmišljati o zmogljivosti tega omrežja. Med drugim je Mauko povedal tudi, da so od leta 2016 do februarja letos uporabniki električnih vozil opravili približno 10.000 polnjenj, za kar so porabili okoli 4300 ur.  

Večjo porabo na električnih polnilnicah je izpostavil tudi Matjaž Osvald iz Elektra Ljubljana, pri čemer preučujejo možnosti in vpliv električne mobilnosti na omrežje. Večja uporaba električnih avtomobilov bo vsekakor povečala tudi porabo elektrike. Z vidika distribucijskega omrežja predvidevajo dvig konice na 1000 MW, rast porabe pa naj bi se podvojila. Glede vprašanja, kako doseči nadzorovano polnjenje in kako k temu spodbuditi uporabnike, pa je Osvald menil, da se bodo navade precej spreminjale, uporabnike pa bodo prepričali predvsem stroški.  

Damijan Milivojević iz družbe Avant Car je med drugim poudaril, da je souporaba avtomobila (car-sharing) primerna tudi za javni sektor, potrebno pa je financiranje prehoda iz ene tehnologije na drugo. Po njegovem prometnih konic ne bomo rešili samo z zamenjavo klasičnih avtomobilov z električnimi, ampak se mora spremeniti tudi način uporabe vozila.

V nadaljevanju je mag. Uroš Salobir iz družbe ELES predstavil nekatere poglede na uvajanje električne mobilnosti v zvezi s prenosnim elektroenergetskim omrežjem. Izpostavil pa je še en pomemben vidik, in sicer, da razvoj pametnih omrežij in elektromobilnosti prinaša tudi velike priložnosti za inovacije in razvoj v Sloveniji. Pri tem mora naša država zgraditi močna strateška partnerstva z industrijo, povezati številna podjetja in jih podpreti.  

Kot je med drugim povedal Bojan Žlender z Ministrstva za infrastrukturo in prostor (MzI), je Slovenija po številu vozil na število prebivalcev v vrhu Evrope. V povprečju dosegamo 530 vozil na 1000 prebivalcev, v nekaterih regijah tudi več kot 600 vozil na 1000 prebivalcev. Kar 80 % vseh prevozov opravimo sami v svojem osebnem vozilu, ki je vse starejše. To so tudi glavni izzivi, ki jih ima Slovenija na področju trajnostne mobilnosti. Ob tem je Žlender še dejal, da na MzI iščejo možne rešitve. Trenutno je ena najboljših rešitev za zmanjšanje okoljskega vpliva prav elektromobilnost, potrebni pa so realni in dosegljivi cilji.

Duška Godina iz Agencije za energijo je predstavila njihove dosedanje aktivnosti od leta 2014, ko so začeli preučevati elektromobilnost, lani pa so objavili tudi smernice na tem področju in stališča regulatorja. Osredotočili so se na odkrivanje morebitnih regulatornih ovir za spodbujanje tega področja. Z namenom, da bi pospešili razvoj, so uvedli posebno obračunsko tarifo za polnjenje na hitrih polnilnicah, ki je nekoliko nižja. Nadalje je Duška Godina opozorila, da bodo polnilnice morale biti postavljene na tržne temelje. Poudarila je tudi, da si prizadevajo, da bi bil prehod v električno mobilnost čim bolj učinkovit in bi sledil strategiji države. Na področju električne mobilnosti je potreben tak razvoj, ki bo stroškovno učinkovit in bo prinesel velike koristi odjemalcem.

Tako kot že nekateri predhodni govorci je tudi Gregor Omahen iz Elesa izpostavil dejstvo, da so električna vozila velik porabnik električne energije, ki vplivajo na odjem na omrežju, kar pomeni potrebo po okrepitvi primarne infrastrukture. Na tem področju ima ključno vlogo regulator, pomembno vlogo pa imajo tudi elektroenergetska podjetja, še posebej elektrodistribucijska, ki jih je potrebno spodbujati pri odločanju za pametne rešitve pri uvajanju pametnih omrežij in elektromobilnosti.

 Brane Janjič, Miro Jakomin

 

Previous Article Stroške prednostnega dispečiranja bi večinoma nosilo gospodarstvo
Next Article Danes izpadla jedrska elektrarna v Krškem
Print
1628
Video - povezava:https://www.youtube.com/embed/5mrWwhyUw5U
Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.