Na obisku pri Zoranu Kibarovskemu

Energetika Ljubljana upravlja prvo javno polnilnico v Sloveniji za vozila, ki kot gorivo uporabljajo stisnjen zemeljski plin oz. metan. Polnilnica je bila zgrajena konec leta 2011 v sodelovanju z javnim podjetjem Ljubljanski potniški promet, ki postopoma uvaja v svoj vozni park avtobuse s pogonom na metan. Nahaja se na Cesti Ljubljanske brigade 1, ob stavbi LPP - Tehnični pregledi.  

Do polnilnice (deluje 24 ur na dan, 7 dni  v tednu) je omogočen preprost dostop za osebna in tovorna vozila ter za avtobuse, preprost in hiter proces polnjenja vozil na samopostrežni način, brezgotovinsko plačevanje s plačilnimi karticami (Visa, Master Card, Maestro, BA). Nad obratovanjem polnilnice je zagotovljen  24-urni nadzor.  

Kot je dejal Zoran Kibarovski, direktor sektorja za distribucijo plina v javnem podjetju Energetika Ljubljana, se z uvedbo nove tehnologije v prometu  uresničuje skupna vizija Mestne občine Ljubljana in Javnega holdinga Ljubljana skupaj z javnimi podjetji, ki so se zavezali k odgovornemu odnosu do okolja na vseh področjih, tudi pri uvajanju vozil na energent, ki je danes ekološko najbolj sprejemljiv in primeren.  

Katere so poglavitne značilnosti stisnjenega zemeljskega plina?  

Zemeljski plin je vrsta energenta, ki ga pridobivajo iz vrtin na plinskih in naftnih poljih. Stisnjen zemeljski plin (CNG - Compressed Natural Gas) nastane, ko zemeljski plin tehnološko obdelajo; odvzamejo ga iz plinovodnega omrežja, stisnejo na tlak od 250 do 300 barov in ga shranjujejo v zalogovnikih. Maksimalni tlak polnih jeklenk v vozilih znaša 200 barov. Stisnjen zemeljski plin, ki ga v Sloveniji poznamo pod blagovno znamko metan, v vozilih uporabljamo kot pogonsko gorivo namesto bencina ali plinskega olja.  

Zakaj je CNG primeren kot pogonsko gorivo?  

Obstajajo številni razlogi, iz katerih je razvidno, da je stisnjen zemeljski plin oz. metan prava izbira za pogon vozil. Omenil bi naslednje: stisnjen zemeljski plin oz. metan je okolju prijazno in najčistejše fosilno gorivo; metan ima visoko oktansko število (125), ki omogoča večjo kompresijo in s tem večjo učinkovitost izgorevanja, to pa se kaže v manjši porabi goriva in manjšem izpustu škodljivih plinov v ozračje; motor in katalizator imata daljšo življenjsko dobo; izpuh avtomobila je brez vonja, glavni produkt izgorevanja je vodna para; povzroča do 25 % manj emisij CO2, do 75 % manj emisij CO, do 60 % manj emisij ogljikovodikov, medtem ko emisij dušikovih oksidov, žveplovega dioksida in trdih delcev PM10 praktično ni; CNG ima večjo energijsko vrednost od bencina in plinskega olja, in sicer je 1 kg metana energijsko enak 1,5 l bencina oz. 1,3 l plinskega olja, kar posledično pomeni nižjo porabo goriva; manjši so stroški goriva, ker je cena metana kot goriva približno 30 % nižja od cene bencina in približno 20 % nižja od cene plinskega olja; CNG ima visok varnostni standard, visoko temperaturo samovžiga 600°C (bencin le 360°C); motor deluje tišje in povzroča manj hrupa; CNG je lažji od zraka, zato je parkiranje v podzemnih garažah dovoljeno.  

Katere so prednosti vozil na metan, če navedete samo najpomembnejše?  

Stroški in poraba goriva so nižji, motor in katalizator imata daljšo življenjsko dobo. Uvrščamo jih med vozila z visokim varnostnim standardom. Med poglavitnimi prednostmi bi omenil še, da so ta vozila ekološka, ker proizvedejo manj emisij CO2, CO, NOX, SO2, ne tvorijo trdih delcev in povzročajo manj hrupa.  

Koliko kilometrov lahko v povprečno prevozimo z osebnim avtomobilom za 10 evrov, če primerjamo različna pogonska goriva?  

Z vozili na metan približno 190 km, z vozili na diesel 135 km, z vozili na bencin pa 100 km.  

Ste vi tudi zasebno pristaš osebnega avtomobila na stisnjen zemeljski plin?  

Trenutno še nimam toliko starega avtomobila, da bi se ga splačalo zamenjati za novega, bi si pa nabavil avtomobil na CNG. Omenil bi, da je naš sodelavec nabavil vozilo znamke VW Passat na CNG in se vozi iz okolice Kranja. Po njegovih analizah gre dejansko za okoli 40 odstotkov prihranka pri gorivu. Z avtomobilom na CNG je zelo zadovoljen.  

Koliko je trenutno polnilnic na stisnjen zemeljski plin v Sloveniji?  

V Sloveniji trenutno obratujejo polnilnice na stisnjen zemeljski plin v Ljubljani, Mariboru in na Jesenicah. Za še večji razmah uporabe vozil na stisnjen zemeljski plin bo v prihodnje potrebno zgraditi še dodatne polnilnice. Aktivnosti Energetike Ljubljana bodo usmerjene tudi v izdelavo analize potenciala gradnje polnilnic na širšem območju Slovenije. Drugod po Evropi je število polnilnic največje v sosednjih državah Avstriji, predvsem v Italiji in Nemčiji, kjer v vsaki državi obratuje že preko 1.000 polnilnic.  

Kakšne so trenutne zmogljivosti prve javne polnilnico za vozila na CNG v Sloveniji? Imate še kaj v načrtu?  

Zmogljivost polnilnice in njena tehnična zasnova je bila načrtovana modularno z možnostjo poznejše razširitve. Na začetku je zmogljivost polnilnice znašala 2 x 200 m3/h in je zagotavljala optimalno polnjenje približno 25 avtobusov. V dveh letih je prišlo do precejšnjega povečanja voznega parka na strani podjetja LPP, drugih javnih podjetij in tudi osebnih vozil, zato je bila potrebna razširitev polnilnice. Razširitev je bila izvedena v mesecu novembru 2014 in je vključevala zamenjavo kompresorja moči 200 m3/h z novim kompresorjem zmogljivosti 800 m3/h, kar omogoča optimalno polnjenje 70 do 80 avtobusov dnevno. V naslednjem letu pa je planirana tudi izgradnja nadomestne polnilnice manjše kapacitete na območju parkirišča na Dolgem mostu.  

Pri prodaji stisnjenega zemeljskega plina za večje kupce dosegate spodbudno rast. Kako pa je s prodajo CNG za manjše kupce?  

V prvih letošnjih štirih mesecih beležimo 75% rast skupne prodaje stisnjenega zemeljskega plina glede na leto 2014. Največji delež k temu povečanju prispeva podjetje LPP s povečanjem svojega voznega parka. Pri enkratnih kupcih pa glede na leto 2014 beležimo 25% porast količin. Sicer pa smo lani  prodali približno 1 milijon in pol kubikov stisnjenega zemeljskega plina. Letos pričakujemo, da se bo ta prodaja še povečala, predvidoma na 2 milijona m3.  

Katere službe pokriva vaš sektor za distribucijo plina, s čim se ukvarjajo?  

V okviru našega sektorja delujejo distribucijska služba, služba za kontrolo omrežja in regulacijske postaje, služba za notranje plinske napeljave, merilni laboratorij in služba za sistemske meritve. Distribucijska služba se ukvarja z izgradnjo plinovodov in plinskih priključkov in s popravili in sanacijo poškodb na omrežju. Služba za kontrolo omrežja in regulacijske postaje opravlja sistemsko kontrolo plinovodnega  omrežja, vzdrževanje in servisiranje opreme v regulacijskih postajah in z dežurno ekipo izvaja potrebne  intervencijske posege. Služba za notranje plinske napeljave izvaja priključitve (prve priklope) novih odjemalcev in vse potrebne ukrepe, vezane na varno obratovanje notranjih plinskih napeljav. Merilni laboratorij, ki ima akreditacijo za opravljanje storitev, izvaja kontrolo mehovnih, rotacijskih in turbinskih merilnikov pretoka plina in elektronskih korektorjev in  opravlja tudi redno menjavo merilne opreme na terenu. Služba za sistemske meritve skrbi za katodno zaščito jeklenih plinovodov, kalibracijo merilnih instrumentov, ki se uporabljajo v posameznih službah in skrbi za sistem telemetrije naših prevzemnih regulacijskih postaj.  

Za katere vrednote v poslovnem pogledu si v vašem sektorju še posebej prizadevate?  

V poslovnem pogledu sta korektnost in poštenost med najpomembnejšimi vrednotami. Ob sami strokovnosti mora biti v našem poslu, povezanim s plinom, tudi precej pripadnosti in zavedanja, da imamo opravka s potencialno nevarnim medijem, kjer bi lahko zaradi površnosti ali neizpolnjevanja predpisanih obveznosti in zahtev prišlo do nesreče pri delu. Zato veliko naporov vlagamo v stalno izobraževanje, da so zaposleni čim bolj strokovno podkovani za opravljanje svojih nalog. Pomembna je tudi dobra in dosledna komunikacija v ekipi. Če se med seboj ne bi pogovarjali, orkester ne bi bil uigran. Dobri odnosi med vsemi zaposlenimi so prav tako prioriteta. Vsak zaposleni se mora zavedati, da je pomemben člen v podjetju in da ima v vsakem trenutku tudi mojo podporo. Zelo pomembni pa so tudi  korektni odnosi z našimi poslovnimi partnerji.  

Nam lahko na kratko zaupate, kako se je začela in odvijala vaša dosedanja življenjska in poklicna zgodba?  

Rodil sem se leta 1960 v Ribnici na Dolenjskem. Pozneje smo se s starši preselili v Postojno, kjer sem končal osnovno šolo in zaključil tudi gimnazijo. Leta 1978 smo se preselili v Ljubljano, kjer sem študiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Po opravljeni diplomi iz strojništva sem se leta 1986 zaposlil v podjetju Iskra elektrooptika in delo opravljal v oddelku mehanske konstrukcije na vojaškem programu. Delo je bilo zanimivo, bogate delovne izkušnje pa sem si nabral predvsem v tujini - Siriji, Iraku in Libiji, kjer smo s podjetjem izvajali zahtevne projekte. Po osmih letih sem šel naproti novim izzivom in se leta 1994 zaposlil v podjetju Energetika Ljubljana, kjer sem bil najprej vodja merilnega laboratorija, ki ga je bilo potrebno postaviti in organizirati na novo - s ciljem pridobitve akreditacijske listine ter na koncu imenovanja laboratorija s strani Urada za meroslovje.  Potem sem v okviru reorganizacijskih sprememb v Energetiki Ljubljana prevzel funkcijo tehničnega vodje področja distribucije plina in to funkcijo opravljal dobrih osem let, do imenovanja za direktorja sektorja za distribucijo plina v letu 2013.  

S čim si nabirate potrebnih moči, da lahko premagujete delovne in druge izzive?   

Rad kolesarim in smučam. S kolegi redno rekreativno igramo košarko, rad imam gibanje v naravi. Otroka sta že odrasla, zato v zadnjem času predvsem s prijatelji hodimo na pohodniške izlete. Rad preberem tudi kakšno dobro knjigo - kriminalko ali knjigo z zgodovinsko-politično tematiko.  

Miro Jakomin