O podzemnih vodah

Besedilo: David Kokalj

 Voda je naravna dobrina, ki omogoča življenje na Zemlji. Glede na način in mesto pojavnosti vode ločimo površinske (rečne, jezerske, močvirne, morske …) in podzemne vode. Čista voda je strateška dobrina 21. stoletja, žal pa je danes po svetu čutiti veliko pomanjkanje le-te. Podzemna voda (v vsakdanjem pogovornem jeziku se uporablja tudi izraz podtalnica, v gradbeni stroki je pogosto imenovana talna voda) je voda, ki se nahaja v vodonosnikih pod zemeljskim površjem, po katerih teče gravitacijsko proti neprepustni plasti vodonosnika ali pa sledi nagnjenosti površine vodonosnika. Napaja se s pronicanjem padavinske vode skozi prepustne plasti (prod, pesek, peščenjak) kot tudi s pronicanjem vode iz vodotokov in jezer. Gladina podzemne vode med letom niha, saj je odvisna od padavin in nihanja gladine vodotokov, iz katerih se napaja, predvsem pa niha zaradi rabe. Na območjih, kjer gladina podzemne vode sega do površine ali tik pod njo, se oblikujejo mokrišča.

Podzemna voda je pomemben vir pitne vode, saj zagotavlja skoraj celotno oskrbo s pitno vodo v Sloveniji. Pomembna je tudi za kmetijstvo in sadjarstvo, kjer se uporablja neposredno za namakanje (črpanje iz vodnjakov, namakalni sistemi), oziroma je ustrezen nivo podzemne vode pomemben za zagotavljanje boljših pogojev za izvajanje dejavnosti. Uporablja se še v tehnološke namene, za ogrevanje in hlajenje s toplotnimi črpalkami ipd.

Za spremljanje nivojev podzemnih voda se izvaja monitoring in v ta namen so vzpostavljena opazovalna mesta – piezometri. Iz rezultatov monitoringa izhaja, da nivoji podzemnih voda upadajo (kar je tudi posledica poglabljanja dna vodotokov) in zaradi tega prihaja do zmanjšanja količin pitnih voda ter pojava izsuševanja tal. Za zaustavitev negativnega trenda ter zagotovitev strateškega cilja zadostnih količin voda je potrebno izvesti določene ukrepe oziroma uvesti določene rešitve.

Hidroelektrarne (HE) s pripadajočimi akumulacijskimi bazeni predstavljajo eno od rešitev za trajno zagotavljanje zalog podzemne vode, saj jo lahko napajajo in vzdržujejo na ustreznem nivoju. To je še posebej pomembno za zagotavljanje zadostnih zalog pitne vode in ustreznih pogojev za kmetijstvo na vplivnem območju akumulacijskih bazenov. Ustrezen nivo podzemnih voda ima tudi pozitiven učinek na ponovno vzpostavitev presahlih mokrišč, mrtvih rokavov in vodotokov, kot je mogoče opaziti pri zadnji zgrajeni hidroelektrarni v spodnjesavski verigi, HE Brežice.

Skozi leta nivo podzemne vode počasi nekoliko upade. Vzrok je predvsem v kolmataciji, ko drobni sedimenti zmanjšajo propustnost rečnega dna in bregov, zato se komunikacija med površinsko in podzemno vodo zmanjša.

Za ohranitev podzemne vode na ustreznem nivoju in s tem tudi ustreznih količin le-te, se lahko izvedejo ukrepi za bogatenje podzemne vode, kot so ponikalna polja, ponikalni vodnjaki ipd. Ponikalno polje je bilo izvedeno na območju akumulacijskega bazena HE Brežice, ravno tako pa so tovrstni primeri prisotni v tujini - med temi lahko izpostavimo velik dozirni sistem ponikalnih vodnjakov, izveden na Dunaju ob akumulacijskem bazenu HE Freudenau.

Slika 1: Shematski prikaz podzemne vode v tleh in načina napajanja (vir: https://sl.puntomarinero.com/what-is-groundwater-definition-characterization/)

Slika 2: Oživitev presahlega mokrišča ob (pred izgradnjo HE Brežice suhem) potoku Struga v Vrbini, ki je ponovno pričel teči po zajezitvi, ko se je nivo podzemne vode dvignil do površja (Foto: Krešimir Kvaternik, IBE)

Slika 3: Ponikalno polje za bogatenje podzemne vode na območju akumulacijskega bazena HE Brežice (Foto: Krešimir Kvaternik)

Slika 4 : Shematski prikaz sistema bogatenja podzemne vode s ponikalnimi vodnjaki na Dunaju ob AB HE Freudenau (vir: https://www.ieahydro.org/media/af466d55/Annex_VIII_CaseStudy1204_Freudenau_Austria.pdf, str. 6)