Obnovljivi viri energije prehiteli fosilna goriva

V prvi polovici letošnjega leta smo v Evropski uniji proizvedli več električne energije iz obnovljivih virov energije (40 odstotkov) kot iz fosilnih goriv (34 odstotkov), piše v poročilu raziskovalne ustanove Ember. Če primerjamo prvih šest mesecev lanskega in letošnjega leta, je proizvodnja elektrike iz OVE zrasla za 11 odstotkov, proizvodnja iz fosilnih virov pa padla za 18 odstotkov.

Največji udarec je doživel premog, pri katerem je proizvodnja električne energije padla za 32 odstotkov, pri premogu so zabeležili 34-odstotni upad, pri lignitu pa 29-odstotnega. Posledično so se za približno 23 odstotkov zmanjšale tudi emisije CO2 iz elektroenergetskega sektorja. V Nemčiji so zabeležili največji padec uporabe premoga v termoelektrarnah, kar 31 TWh (39-odstotno zmanjšanje), na Poljskem 12-odstotnega, na Češkem in v Bolgariji 20-odstotnega, v Romuniji kar 40-odstotnega. Nemčija je zabeležila največji upad v absolutnem smislu, španska proizvodnja električne energije iz premoga se je zmanjšala za 58 odstotkov, portugalska za kar 95, avstrijska se je več kot prepolovila (-54 odstotkov), ko je marca zaprla svojo zadnjo termoelektrarno na premog, skoraj istočasno se je od premoga pri pridobivanju električne energije poslovila tudi Švedska. Grška proizvodnja elektrike iz premoga se je skoraj prepolovila (-48 odstotkov). Poljska je v letošnjem letu postala največji proizvajalec električne energije iz premoga v Evropi, druga je Nemčija, Češka je tretja, Bolgarija pa se je povzpela na četrto mesto (leta 2015 je bila sedma).

K višji proizvodnji iz OVE so najbolj pripomogle vetrne in sončne elektrarne ter ugodne vremenske razmere. Proizvodnja elektrike s pomočjo vetra in sonca je dosegla rekordnih 21 odstotkov skupne proizvodnje v Evropi, na Danskem celo 64, na Irskem 49 in v Nemčiji 42 odstotkov. Proizvodnja v vetrnih elektrarnah je zrasla za 11 odstotkov, v sončnih za 16 odstotkov, v hidroelektrarnah pa za 12 odstotkov.

Kot je bilo že zapisano, sta vetrna in sončna energija v prvi polovici leta prispevali 21 odstotkov evropske električne energije. V Ember so izpostavili, da sta kljub svoji spremenljivosti veter in sonce vsak dan dobavila najmanj 10 odstotkov električne energije v Evropi, a ne več kot 33 odstotkov. Koronavirus je letos upočasnil gradnjo novih vetrnih in sončnih elektrarn, a v Ember ob tem opozarjajo, da se bo moralo njihovo število v prihodnjih letih podvojiti ali potrojiti v primerjavi s prejšnjim desetletjem, če želimo do leta 2030 doseči 55-odstotno zmanjšanje emisij.

In kako v analizah, ki jih je opravil Ember, kaže Sloveniji? V letošnjem prvem polletju smo proizvodnjo električne energije iz premoga v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšali za 21 odstotkov, v vetrnih in sončnih elektrarnah smo v prvi polovici leta 2019 proizvedli 1,7 odstotka električne energije v državi, v istem obdobju letos pa se je delež dvignil na dva odstotka.