Energetika

ELES z zakupom moči za sistemske storitve prihranil milijone

Tako bo družba v letu 2019 prihranila 21 milijonov evrov, glede na leto 2018 pa bodo stroški nižji za deset milijonov evrov.
ELES z zakupom moči za sistemske storitve prihranil milijone

ELES mora na osnovi pravil ENTSO-E za potrebe nemotenega delovanja elektroenergetskega sistema zagotavljati niz sistemskih storitev, ki jih zakupi pri slovenskih elektroenergetskih proizvodnih družbah. Gre za zakup moči za posamezno sistemsko storitev kot tudi potencialno izravnalno električno energijo. ELES iz prihodkov od uporabe prenosnega omrežja plača moč, energija pa gre v breme bilančnih skupin. Zakup moči je tudi največji letni strošek za ELES, ki se v zadnjih letih giblje med 41 in 43 milijoni evrov letno.

Začetek poskusnega obratovanja TEŠ 6 v juniju 2014 in pridobitev uporabnega dovoljenja za črpalno hidroelektrarno Avče v januarju leta 2015, bi pomenilo za ELES velike težave pri zakupu dodatnih kapacitet za tako imenovano terciarno rezervo.

TEŠ 6 namreč za 205 MW presega 50 odstotkov moči NEK (348 MW), ČHE Avče pa pomenijo 185 MW moči v črpalnem režimu. ELES bi moral na podlagi določil ENTSO-E tako zagotoviti dodatno 205 MW pozitivne in 185 MW negativne terciarne rezerve in zaradi določil Energetskega zakona bi lahko ti dve količini ELES zakupili samo v Sloveniji. Po cenah, ki so veljale v letu 2015, bi to pomenilo letno dodatnih 18,5 milijona evrov oziroma 19-odstotno povečanje tarif za uporabo prenosnega omrežja.

V družbi ELES so se problematike zavedali in nanjo ves čas opozarjali pristojne na vladi, resornem ministrstvu in Agenciji za energijo. Najlažje bi bilo, da Svet Agencije za energijo odobri povečanje tarif. V Elesu so ocenili, da obstajajo še druge potencialne rešitve in že v letu 2013 začeli z aktivnostmi, kako zagotoviti dodatne kapacitete s čim manjšim vplivom na višino tarif za uporabo prenosnega omrežja, kar bi neposredno vplivalo na končne cene električne energije pri slovenskih porabnikih.

Ker je ELES s strani ENTSO-E zadolžen za izravnavanje odstopanj bloka Slovenija-Hrvaška-BiH, so možnosti iskali v okviru omenjenega bloka. Tako so v januarju 2014 uspeli podpisati tristranski sporazum med sistemskimi operaterji ELES-HOPS-NOS BiH o skupnem zagotavljanju terciarne rezerve po pravilih ENSTO-E. Dodatno so sklenili dogovor z italijanskim sistemskim operaterjem TERNO o razpoložljivosti 250 MW moči za terciarno rezervo. Po tem dogovoru je rezervacija kapacitete brezplačna in se plača samo električna energija. Kot so dejali v Elesu, s tem dodatno varujejo morebitno občasno neizvajanje določil blokovskega sporazuma.

Rezultati podpisanih sporazumov oziroma dogovorov so evidentni že od vključno leta 2015 dalje. V obdobju 2015 do 2018 so tako prihranili za več kot 40 milijonov evrov stroškov, ki bi sicer nastali zaradi potreb omenjenega dodatnega zakupa, ki bi jih v končni fazi plačali slovenski porabniki električne energije.

Septembra in oktobra letos so izvedli zakup sistemskih storitev za leto 2019. Odločili so se, da bodo skušali stroške zakupa moči za sistemske storitve še dodatno znižati, v kar jih silijo dejavniki, ki vplivajo na njihove finančno poslovanje, pravijo v Elesu. Omrežnina za prenosno omrežje se namreč od leta 2014 dalje zmanjšuje in je leta 2018 za 27 odstotkov nižja kot leta 2014, upoštevajoč prihodek na preneseno MWh električne energije za potrebe naše države. Poleg tega bo vzpostavitev nemško-avstrijske električne meje v tem mesecu povzročila dodatno znižanje prihodkov od avkcij za čezmejne prenosne kapacitete. V Elesu ocenjujejo, da bo dodatno znižanje prihodkov znašalo med deset in 15 milijonov evrov letno.

Za leto 2019 in v prihodnje so izkoristili vse možnosti, ki jim jih nudi podpisan sporazum in nova evropska uredba o omrežnih kodah. Rezultat tega je v 20,7 milijona evrov nižjih letnih stroških kot bi bili, če bi ELES sam zagotavljal vse sistemske storitve oziroma 9,7 milijona evrov nižjih stroških glede na leto 2018. Če ne bo prišlo do kolapsa pri prihodkih od čezmejnih prenosnih kapacitet, bo ta prihranek omogočal ohranjanje tarif za uporabo prenosnega omrežja vsaj še v naslednjih treh letih, pojasnjujejo v Elesu.

Po drugi strani so nove cene električne energije za sistemske storitve bistveno višje, kot so bile doslej, saj so se cene na slovenski borzi BSP, ki jo ELES uporablja za izravnalno platformo, v letošnjem letu povečale že za več kot 55 odstotkov. Višje cene pa bodo vplivale na stroške izravnave slovenskih bilančnih skupin. Kolikšni bodo dejanski stroški izravnave, pa bo odvisno predvsem od kvalitete napovedi dobav in porabe bilančnih skupin.

Daleč največji slovenski bilančni skupini, ki delujeta na trgu, sta HSE in GEN. Družbe skupin HSE in GEN nudijo 95 odstotkov moči za vse sistemske storitve. Zato v Elesu ocenjujejo, da bosta bilančni skupini HSE in GEN še posebej skrbni pri izdelavi tako imenovanih dnevnih voznih redov.

Polona Bahun
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.