Letošnja Podnebna konferenca Združenih narodov (COP28), ki bo potekala decembra v Dubaju, se bo bolj poglobila energetskim temam. Slovenija se strinja, da si mora EU prizadevati za doseganje čim večjega in enakomernega napredka na področjih blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe ter glede usklajevanja finančnih tokov s cilji Pariškega sporazuma. Ključnega pomena je, da vse pogodbenice, predvsem pa največji onesnaževalci, znatno zmanjšajo emisije toplogrednih plinov v tem kritičnem desetletju. Pri tem lahko pomembno vlogo igrajo tudi OVE in druge nizkoogljične tehnologije ter ukrepi na področju energetske učinkovitosti. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v razpravi poudaril še vlogo Slovenije kot sopredsedujoče skupini vzhodnoevropskih držav pri iskanju konsenza o predsedujoči in gostiteljici COP29 leta 2024.
Ministri, pristojni za energijo, so v ločenem delu najprej opravili razpravo o zagotavljanju odprte strateške avtonomije EU. V luči cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in opustitve rabe ruskih fosilnih goriv je treba ustvariti spodbudnejše okolje za povečanje proizvodnih zmogljivosti EU glede ogljično nevtralne tehnologije, ki so potrebne za učinkovito doseganje energetsko-podnebnih ciljev EU. Slovenija te napore pozdravlja, ob tem pa skupaj z več drugimi opozarja, da morajo ti ukrepi temeljiti na spoštovanju načela tehnološke nevtralnosti.
V okviru druge razprave so se ministri dotaknili vprašanj, povezanih z izzivi pri vzpostavitvi digitaliziranega in integriranega energetskega trga. Osredotočili so se predvsem na vprašanja o zagotovitvi večje prožnosti energetskega sistema, boljšega čezmejnega povezovanja, shranjevanja energije ter odziva na strani povpraševanja. Izpostavili so potrebo po fleksibilnih omrežjih ter izpostavili izzive pri financiranju tega.
Ob robu srečanja je potekal tudi neformalni sestanek Jedrskega zavezništva oziroma podobno mislečih držav članic, podpornic jedrske energije, med katerimi je tudi Slovenija. Ministri so ob tem na Evropsko komisijo naslovili skupno izjavo, v kateri so pozvali k večji podpori jedrski energiji v EU ter projektom v teku tako, kot to velja za projekte OVE in projekte nizkoogljičnih tehnologij v prihodnji evropski zakonodaji, ki se bo dotikala zelenega prehoda. Po mnenju skupine je potreba po izenačitvi jedrskih projektov in projektov obnovljivih virov upravičena, saj vse več držav EU znova obuja gradnjo jedrskih elektrarn, se odloča za projekte malih modularnih reaktorjev ali za druge raziskovalne projekte. V tem kontekstu želijo članice zavezništva prenoviti pogodbo Euratom iz leta 1957, katere cilj je spodbujanje jedrskih raziskav v Evropi.