Po podatkih Evropskega statističnega urada energetska revščina prizadene približno osem odstotkov evropskega prebivalstva. Vendar sta skok cen energije in ruska invazija na Ukrajino še dodatno otežila položaj za ranljive skupine, vključno s starejšimi, samohranilci – pretežno ženskami – mladimi, migranti in begunci.
Energetska revščina pomeni pomanjkanje dostopa do varne in zanesljive energije, ki pogosto prisili gospodinjstva, da zmanjšajo porabo energije na raven, ki negativno vpliva na njihovo zdravje in dobro počutje. Ta realnost izhaja iz treh temeljnih dejavnikov: visokih izdatkov gospodinjstev za energijo, njihovega nizkega dohodka ter slabe energetske učinkovitosti zgradb in gospodinjskih naprav.
V praksi to pogosto pomeni, da nekatera gospodinjstva in ranljive skupine zmanjšajo svoj razpoložljivi dohodek in mnoge prisilijo k izbiri med ogrevanjem ali kuhanjem. Ker je energetska revščina še vedno velik izziv, Evropski ekonomsko-socialni odbor opozarja, da mora EU narediti več za njeno obravnavo. Po njihovem mnenju je namreč očitno, da dosedanji ukrepi niso delovali, zato je potreben nov dogovor, nov sporazum, podprt z močno politično voljo, kjer gredo vse politične ravni odločanja v isto smer.
EU je sicer na področju odpravljanja energetske revščine sprejela že nekaj ukrepov. Tako na ravni EU sveženj Čista energija za vse Evropejce vključuje določbo za spremljanje energetske revščine in različne zaščite za ranljiva gospodinjstva. Sveženj od vsake države članice zahteva, da vzpostavi integrirane desetletne nacionalne energetske in podnebne načrte (NEPN) za obdobje 2021–2030, ki morajo vključevati politike in ukrepe za prepoznavanje, spremljanje in reševanje energetske revščine.
Nadalje Strategija vala prenove 2020 vključuje tri glavne prednostne naloge: spopadanje z energetsko revščino in energetsko prenovo stavb in razogljičenje tehnologij ogrevanja in hlajenja. Ključni del zakonodaje, ki je vključena v to strategijo, je nedavno revidirana direktiva o energetski učinkovitosti stavb. Njen cilj je izboljšati energetsko učinkovitost v stavbah in narediti stavbni fond EU podnebno nevtralen do leta 2050.
Ustanovljen je bil evropski socialni sklad, katerega namen je državam članicam zagotoviti sredstva za podporo ranljivim gospodinjstvom, vključno s tistimi, ki jih prizadene energetska revščina. V okviru tega sklada naj bi bilo na voljo približno 65 milijard evrov za naložbe v energetsko učinkovitejše zgradbe in mobilnost z nižjimi emisijami ter za finančno podporo ranljivim gospodinjstvom. Za dostop do tega financiranja morajo države članice EU do junija 2025 predložiti svoje načrte za odpravo energetske revščine.
Vzpostavljeno pa je bilo tudi Svetovalno vozlišče za energetsko revščino, ki predstavlja osrednjo evropsko strokovno platformo za zmanjšanje energetske revščine. Zagotavlja neposredno podporo, spletno izobraževanje in usposabljanje ter prikaz rezultatov raziskav za lokalne oblasti in vse zainteresirane strani, ki jih zanima boj proti energetski revščini v Evropi in izgradnja mreže sodelovanja zainteresiranih strani.
Čeprav je EU sprejela vse naštete ukrepe, pa Evropski ekonomsko-socialni odbor poudarja potrebo po celovitem pristopu k reševanju energetske revščine, vključno z zagotavljanjem cenovno dostopnih in energetsko učinkovitih stanovanj, obravnavanjem mobilnostne revščine in izvajanjem ukrepov, ki upoštevajo enakost spolov. Zato odbor priporoča vzpostavitev ustreznih regulatornih pogojev, ki bodo omogočili okolju prijazno, cenovno dostopno in zanesljivo oskrbo z energijo. Poleg tega poudarja tudi pomen lokalnih oblasti pri gradnji zaupanja med energetsko revnimi gospodinjstvi in vzpostavitve učinkovitih povezav za zagotavljanje potrebne podpore.