S 15. konference CIGRE-CIRED

V Laškem se je včeraj začela tridnevna konferenca slovenskih elektroenergetikov, ki velja za največje strokovno srečanje strokovnjakov s področja zagotavljanja zanesljive oskrbe z energijo. Da gre res za največje srečanje potrjujejo tudi letošnje številke, saj bo več kot 500 prijavljenih udeležencev v treh konferenčnih dneh lahko prisluhnilo kar 175 referatom v 22 študijskih komitejih, organizatorji pa so poleg strokovnih razprav pripravili tudi dve zanimivi panelni razpravi, in sicer o medsektorskem povezovanju energetskih virov ter slovenski tranziciji energetike skozi nacionalno zakonodajo. Zadnji dan konference pa bo tudi tradicionalno tekmovanje študentov elektrotehnike za najboljši referat. 

Kot je v otvoritvenem nagovoru povedal predsednik nacionalnega združenja CIGRE-CIRED mag. Marko Hrast, si na zadnji, 14. konferenci, ki je bila pred dvema letoma prav tako v Laškem, nihče ni znal predstavljati, da bo v naslednjem obdobju velik del aktivnosti elektroenergetikov krojil virus, ki je močno spremenil dosedanji način dela, pri čemer so morali elektroenergetiki veliko svojega časa nameniti zagotavljanju zanesljivega delovanja elektroenergetskega sistema. In to nalogo so, kljub zapiranju družbe in oteženim okoliščinam dela, opravili z odliko. Dane razmere so nekoliko zavrle usmerjenost v razvojne projekte, niso pa spremenile zavezanosti panoge k izpolnitvi cilja za čim hitrejši prehod v sodobno zanesljivo, prožno, okoljsko in trajnostno naravnano energetiko. Pandemija je celotno družbo postavila pred nove izzive, ki jih doslej nismo poznali. V letu 2020 se je poraba električne energije v Sloveniji znižala za šest odstotkov, na ravni gospodinjstev pa zrasla za devet odstotkov. To je prineslo kar nekaj sprememb v delovanju elektroenergetskega sistema, ki je opozoril na tiste pomembne lastnosti, ki jih od njega vsi pričakujemo tudi v prihodnje – zanesljivost, robustnost, kakovost, konkurenčnost in prožnost. V letu 2021 je poraba energije ob gospodarski rasti spet začela občutno rasti, kar je prineslo tudi drugačne probleme, ki se v tem trenutku najbolj odražajo v nenadzorovani rasti cen. Strokovnjaki iz vsega sveta, je dejal mag. Hrast, skušamo najti rešitve, kako elektroenergetski sistem preoblikovati tako, da bo brez uporabe fosilnih goriv in bo njegov vpliv na okolje čim manjši ter bo hkrati ohranil vse pozitivne lastnosti, ki jih je pridobil v poldrugem stoletju svojega razvoja. Slovenski  elektroenergetiki so pomemben del teh prizadevanj, pri čemer imajo slovenski strokovnjaki velik ugled in so aktivno vključeni v veliko število mednarodnih strokovnih organizacij in delo različnih delovnih in študijskih skupin. Da je naše strokovno delo izjemno cenjeno, je sklenil svoja razmišljanja mag. Hrast, ne nazadnje potrjuje tudi dejstvo, da bo Ljubljana že čez dober mesec dni gostila mednarodni simpozij CIGRE, in sicer ravno v času stoletnice prve svetovne konference CIGRE v Parizu, kar je veliko priznanje slovenski strokovni organizaciji in vsem njenim članom.

Energetski sektor potrebuje korenite spremembe

Udeležence konference je med drugim pozdravila tudi mag. Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, ki je izpostavila, da je za nami bogato stoletje raziskovanj, razvoja in širjenja znanja, kar je v obdobju, v katerem se nahajamo, še posebnega pomena. Dogovori, sklenjeni na najvišji mednarodni ravni, med katerimi gre izpostaviti Pariški podnebni sporazum in najnovejši sveženj ukrepov iz paketa Pripravljeni na -55, pomenijo, da se ob prehodu na podnebno nevtralno družbo pred transformacijo ne nahaja le energetika, ampak celotna družba. Gre mogoče za največjo preobrazbo doslej, pri čemer ima energetika, kot eden poglavitnih virov emisij toplogrednih plinov, še posebno pomembno vlogo. Sektor zato čakajo korenite sistemske in sistematične spremembe, pri čemer pa, če bomo na izzive pripravljeni in bomo nanje pravočasno odgovorili in se jim prilagodili, lahko te spremembe izrabimo tudi za gospodarski preboj. Zato pa potrebujemo na drugi strani tudi jasen in odločen političen okvir in z vsemi deležniki usklajeno nacionalno strategijo prihodnje energetske oskrbe, ki bo podjetjem dala jasne signale za prihodnje poslovanje in nadaljevanje razvojnih projektov. 

V nadaljevanju je mag. Godina izpostavila nekatere regulatorne vidike prehoda na čisto energije in vlogo agencije kot nacionalnega regulatorja trga z elektriko in zemeljskim plinom. Kot je dejal, v okviru združenja evropskih regulatorjev CER in v sodelovanju z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev ACER že nekaj časa razvijajo strategijo prilagajanja reguliranja trga in podjetij novim razmeram, ki jih narekuje razvoj. Gre za tako imenovano 3 D strategijo, ki zajema tri ključne vidike – digitalizacijo v interesu potrošnikov (razvoj novih poslovnih modelov in tehnologij, doseganje prihrankov v celotnem sistemu, povečanje energetske učinkovitosti, prilagajanje odjema in zaščito najbolj ranljivih odjemalcev), dekarbonizacijo z najmanjšimi stroški (obsežna vključitev OVE v trg in omrežje, spodbujanje prožnosti in povezovanja sektorjev) in dinamično regulacijo ( stabilna, predvidljiva, fleksibilna za razvoj trga in udeležence, regulativni okvir za prihodnost). Po njenih besedah na slednjem agencija že veliko dela, pri čemer naj bi izboljšano metodologijo uveljavili s 1. januarjem 2023, ciljno pa pripravili do 1. januarja 2030. Mag. Duška Godina je poudarila, da Agencija v zadnjem času veliko pozornosti namenja tudi obravnavi aktualnega trenda izjemno visokih rast cen energentov, pri čemer je pozorna predvsem na morebitne manipulacije in zlorabe. Na nacionalni ravni je namreč že zaznati prekinitve oziroma odpovedi nekaterih dobavnih pogodb in posledično prenehanje dejavnosti nekaterih dobaviteljev ter napovedi podražitve storitev dobave na maloprodajnem trgu. V zvezi s tem je agencija v sodelovanju z Borzenom in družbo SODO že predlagala tudi nekaj ukrepov za zaščito odjemalcev. ki se nanašajo na preprečitev odklopov iz omrežja, reguliranje cen zasilne oskrbe, nadzor nad poslovnimi praksami nekaterih dobaviteljev, monitoring veleprodajnih trgov in dodatno informiranje uporabnikov.  

Podeljene plakete in nagrade 

V okviru otvoritvene slovesnosti so najzaslužnejšim članom podelili tudi plakete in posebna priznanja. Plaketo CIGRE za izjemne dosežke na strokovnem in tehničnem področju za delovanju v Združenju ali v mednarodni CIGRE sta prejela dr. Boris Žitnik in mag. Aleš Kregar, plaketo CIRED za izjemne dosežke na strokovnem in tehničnem področju za delovanju v Združenju ali v mednarodni CIRED je prejel dr. Miran Rošer, nagrado za življenjsko delo za izjemne dosežke v dolgoletni karieri na področju elektroenergetike in dolgoletno plodno delo v slovenskem in mednarodnem merilu sta prejela dr. Zvonko Toroš in prof. dr. Jože Pihler, Nagrado Lipa, ki se podeljuje podjetjem za izvedbo odmevnih projektov ali akcij namenjenim promociji trajnostnega delovanja elektroenergetike pa sta prejela Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Prosperia.