Se obeta večja reorganizacija elektrogospodarstva?
Vlada se je na današnji seji seznanila s Poročilom Delovne skupine za izpolnitev zavez iz odzivnega poročila na poročilo Računskega sodišča v zvezi z revizijo izvedbe popravljalnih ukrepov za ureditev izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO).
V omenjenem poročilu je zapisano zaporedje korakov za doseganje ciljev, ki so zastavljeni v odzivnem poročilu.
1. Pridobivanje 100-odstotnega deleža v distribucijskih podjetjih se je že začelo z odkupovanjem lastnih delnic. Ko se bodo ločile tržne družbe od omrežnih, se bo odkup nadaljeval le v omrežnih družbah. Po dosegu 10-odstotnega praga se bo izvedel iztis.
2. Takoj je treba začeti z oddelitvijo tržnih družb, ki so zdaj v lasti elektrodistribucijskih omrežnih družb, v neposredno last družbenikov elektrodistribucijskih družb.
3. Takoj je treba začeti s študijo stroškov in koristi združitve petih omrežnih distribucijskih družb z družbo SODO ter dokazati, da dokapitalizacija HSE-ja z državnim deležem v tržnih družbah ni državna pomoč. Prav tako bi bilo treba oceniti stroške in koristi morebitne združitve elektrodistribucijskih družb, SODA in ELES-a.
4. Šele po izvedbi te študije se lahko izvede dokapitalizacija HSE-ja z državnim deležem v tržnih družbah, in sicer s ciljem vertikalne integracije.
5. Morebitno dokapitalizacijo družbe SODO z državnim deležem v omrežnih družbah se lahko izvede šele po ločitvi tržnih od omrežnih elektrodistribucijskih družb. Ravno tako je pred to dokapitalizacijo smotrno zaključiti študijo o združevanju distribucij. Če bi študija pokazala, da združevanje omrežnih elektrodistribucijskih družb in SODO ni smotrno, taka dokapitalizacija ne bi bila smiselna, ampak bi po pridobitvi 100-odstotnega lastništva države v omrežnih delih elektrodistribucijskih družb tem družbam neposredno, brez razpisa podelili koncesije in ukinili družbo SODO, njeno premoženje pa prenesli na elektrodistribucijske družbe.
6. Če bo študija pokazala smotrnost združevanja omrežnih delov elektrodistribucijskih družb in SODO, se lahko po ločitvi tržnih od omrežnih elektrodistribucijskih družb izvede najprej dokapitalizacijo družbe SODO z državnim deležem v omrežnih družbah, po pridobitvi 100-odstotnega državnega lastništva v vseh omrežnih družbah pa še združitev teh družb in družbe SODO. S tem bi se dosegli vsi cilji iz odzivnega poročila, lahko pa bi, glede na izid študije, izvedli tudi združitev z Elesom.
Ob tem je v poročilu zapisano, da se delovna skupina zaveda, da konsolidacija poslovanja in poenotenje poslovnih procesov družb z istovrstno ali povezano dejavnostjo običajno predstavlja vsaj desetodstotni prihranek pri stroških delovanja, v konkretnem primeru celo brez neposrednega poseganja v število zaposlenih. Omenjeni prihranek bi lahko dejavnost GJS prenosa in distribucije v izogib dodatni obremenitvi odjemalcev namenila svoji prenovi v ciljno stanje pametnih omrežij v povezavi s pametnimi skupnostmi, in sicer v skladu z zavezami RS, pričakovanim rastočim in nepredvidljivim deležem OVE v strukturi končne porabe energije ter pričakovanim rastočim deležem e-mobilnosti.
Vlada je na podlagi tega poročila Slovenskemu državnemu holdingu predlagala, naj izvede aktivnosti glede oddelitve tržnih družb od elektrodistribucijskih družb, vključno s proučitvijo možnosti dokapitalizacije HSE z državnim deležem v oddeljenih tržnih družbah ter pravočasno izvaja ukrepe v skladu s sprejetim Letnim načrtom upravljanja kapitalskih naložb za leto 2017 glede elektrodistribucijskih družb ter o izvajanju aktivnosti mesečno poroča vladi. (bj)
1310