V Krškem nezadovoljni s potekom gradnje odlagališča

Komisija za spremljanje izgradnje odlagališča NSRAO v Vrbini v občini Krško je v začetku februarja podala poročilo občinskemu svetu občine Krško. Razvidno je namreč, da aktivnosti na projektu trenutno zaostajajo za pribl. eno leto glede na terminski plan iz investicijskega programa. Po zadnji oceni ARAO bodo v letu 2017 lahko začeli in izvedli pripravljalna dela na lokaciji (predobremenilni, protipoplavni nasipi), gradbeno dovoljenje za odlagališče NSRAO pa bodo pridobili šele v letu 2018.

Zakonodaja zamuja

Stanje pri sprejemanju za delovanje ARAO ključnih podzakonskih aktov in tveganja za dinamiko izgradnje odlagališča NSRAO je naslednje: Novelirani Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1) je Ministrstvo za okolje in prostor predstavilo v septembru 2016 in je v postopku medresorskega usklajevanja na vladi. Noveliran Zakon o Skladu za razgradnjo NEK in ravnanju z RAO in IJG je v pripravi na Ministrstvu za infrastrukturo in bo predstavljen v kratkem. ZVISJV-1 določa, da se ravnanje z RAO izvaja v okviru »gospodarske javne službe«, katere naloga je tudi izgradnja odlagališča NSRAO, pri čemer deluje ARAO kot agent države. Podrobnosti delovanja javne službe pa mora opredeliti »Uredba o gospodarski javni službi«, pri čemer je treba ustrezno opredeliti tudi vse javne službe. Uredba o gospodarski javni službi je v pripravi na Ministrstvu za infrastrukturo, morala pa bi biti predstavljena v letu 2016, a se njena izdelava zamika nedoločno daleč v leto 2017. Zakon o koncesijah je v pripravi na Ministrstvu za infrastrukturo in rok njegove predstavitve še ni jasen.

Vse navedeno je razlog, da deluje ARAO še naprej po starem kot javni gospodarski zavod in se pri svojem financiranju še naprej srečuje z vsemi problemi, s katerimi se srečujejo nenominirani proračunski porabniki; podobni problemi pa nastopajo tudi pri

financiranju del s strani Sklada za razgradnjo NEK. Sprejetje Uredbe o gospodarski javni službi je nujno za zagotovitev neprekinjenega načrtovanja in izgradnje odlagališča po 1. 1. 2017.

Pobuda svetnika mag. Aleša Zajca

Občinski svetnik mag. Aleš Zajc je za proaktivnejše delovanje Komisije pri obravnavi problematike odlaganja NSRAO iz NEK posredoval nekaj priporočil. Predlagal je, naj se Komisija ne posveča le izgradnji odlagališča NSRAO, pač pa tudi dejstvu, da po pisanju medijev s strani hrvaške državne komisije ni nobenega odziva na slovenska vabila za skupno urejanje odlagališča. Svoje priporočilo utemeljuje z oceno, da so za lokalno skupnost taki odzivi slabi, saj so odpadki v Krškem in bodo tu tudi ostali. 

Dodatno ga utemeljuje z bojaznijo, da bomo po letu 2020 spravili v odlagališče NSRAO le slovensko polovico odpadkov, hrvaška polovica pa bo ostala še 20 let uskladiščena v NEK. Sodi, da je zato v interesu lokalne skupnosti, da se po izgradnji odlagališča NSRAO vsi odpadki odpeljejo iz NEK oziroma odložijo v odlagališče, ki je bilo tej skupnosti predstavljeno kot varnejša rešitev.

Predlaga tudi, naj bo Komisija glede tega vprašanja bolj proaktivna ter zavzame za lokalno skupnost pomembna stališča ne le o izgradnji, pač pa tudi o obratovanju odlagališča NSRAO, ter jih javno objavi ter naj Komisija s temi stališči seznani slovenske člane meddržavne komisije (po potrebi tudi Vlado in ministrstva) in jih povabi na eno od svojih prihodnjih sej, ali pa se z njimi sreča v Ljubljani.

Ugotovitve in priporočila Komisije

Komisija je ugotovila, da je za dinamiko izgradnje odlagališča NSRAO kritičnih več dejstev. Delo na projektu načrtovanja in izgradnje odlagališča NSRAO je izrazito podrejeno razpoložljivosti financiranja, ki je glavni razlog, da dela potekajo počasneje od načrtovanega. Vsakoletne prekinitve financiranja so razlog za dodatne težave pri izdelavi dokumentacije. Prekinitve in ponovni zagoni dela na posameznih nalogah ne omogočajo ustreznega načrtovanja dela pri pogodbenih izvajalcih in s tem povzročajo slabšo razpoložljivost visoko strokovnih kadrov, potrebnih za izvedbo projekta.

Komisija je sklenila, da se s temi dejstvi seznani občinski svet občine Krško in ga opozori, da se pri vsakoletnem nadaljevanju dosedanjih težav s financiranjem lahko rok izgradnje odlagališča podaljša še za kakšno leto. Komisija tudi ugotavlja, da zakasnitve pri sprejemu Uredbe o gospodarski javni službi, ki so tudi posledica razhajanj med Ministrstvom za okolje in prostor (kot skrbnikom ZVISJV1) in Ministrstvom za infrastrukturo (kot pristojnim za delovanje ARAO), resno ogrožajo stabilnost financiranja ARAO, saj podaljšujejo s pravkar podanim sklepom Komisije ugotovljeno stanje.

Komisija je tudi s tem dejstvom seznanila občinski svet občine Krško in ga opozorila, da lahko nesprejetje oziroma zakasnelo sprejemanje za delovanje ARAO ključnih podzakonskih aktov resno ogrozi predvideni rok izgradnje odlagališča NSRAO.

Ob pobudi svetnika mag. Aleša Zajca je direktor ARAO dr. Žagar povedal, da je pravna interpretacija meddržavne pogodbe o NEK takšna, da sta slovenska in hrvaška stran dolžni odpeljati svoje nizko in srednje radioaktivne odpadke iz NEK do leta 2025. Podaljšanje obratovanja NEK tega z meddržavno pogodbo določenega roka ne spreminja. 

Člani Komisije so kljub tako pojasnjenim pravnim okvirom izrazili precej skepse, da bo ta rok spoštovan. Komisija je zato sprejela pobudo svetnika mag. Zajca naj pri vprašanju prenosa NSRAO iz NEK v odlagališče (ali iz Slovenije) deluje bolj proaktivno. Vendar pa to pomeni določeno razširitev obstoječega mandata komisije. Zato Komisija s to pobudo seznanja občinski svet občine Krško in mu predlaga, da ji odobri sestanek s slovenskimi člani meddržavne komisije in predstavniki Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za infrastrukturo. Cilj tega sestanka bo seznanitev pristojnih s tu predstavljenimi stališči lokalne skupnosti in pridobitev merodajnih informacij o stališčih in namenih slovenske strani. Predsednik Komisije je prof. dr. Miran Veselič.