Vpliv akumulacij hidroelektrarn na temperaturo reke Save

Problemi, ki niso več samo »možen scenarij v prihodnosti«, ampak dejstvo, s  katerim se že soočamo in se moramo z ustreznimi ukrepi nanj čimprej odzvati in prilagoditi. Podnebne spremembe prinašajo vedno več vročinskih valov in toplotnih obremenitev, tudi površinskih voda, zato je spremljanje toplotnih razmer površinskih voda in akumulacijskih bazenov ter njihova primerjava s stanjem pred njihovo izgradnjo pomembna z vidika poznavanja vpliva akumulacijskih bazenov na toplotne razmere reke Save. 

Na podlagi meritev v obstoječih akumulacijskih bazenih, prosto tekoči reki pred izgradnjo HE in akumulacijskih bazenov ter modelskih analiz, izvedenih od leta 2003 naprej, v družbi HESS ugotavljajo, da akumulacijski bazeni ugodno vplivajo na toplotne razmere v reki Savi, in sicer zaradi dokazane toplotne slojevitosti (To je pojav ustvarjanja specifičnih plasti na različnih globinah vodnega telesa, ki se med seboj ne mešajo. Pojav nastane zaradi odvisnosti gostote vode od temperature vode.) akumulacijskih bazenov.

Priloženi graf prikazuje izmerjene dnevne temperature vode na primerljivih lokacijah in v primerljivih meteoroloških pogojih na dan 23. 7. 2007, torej pred izgradnjo HE Arto – Blanca in Krško ter vzpostavitvijo pripadajočih akumulacijskih bazenov, ter na dan 10. 8. 2015, to je po izgradnji HE Arto – Blanca in Krško ter vzpostavitvi pripadajočih akumulacijskih bazenov, ko so bile v spodnjesavski verigi že štiri hidroelektrarne in akumulacijski bazeni.

Iz podatkov, prikazanih na grafu, lahko razberemo, da so v primerljivih pogojih dnevne izmerjene temperature reke Save pred vzpostavitvijo akumulacijskih bazenov HE Arto – Blanca in HE Krško višje kot po izgradnji, kar potrjuje uvodoma navedeno, da toplotna slojevitost akumulacijskih bazenov omogoča intenzivnejšo in zakasnjeno toplotno izmenjavo med reko in ozračjem, zaradi česar so spremembe temperature vode zaradi segrevanja vode v vročih poletnih dneh manjše.

Pozitiven vpliv akumulacijskih bazenov na omejevanje pregrevanja reke Save je razviden tudi iz rezultatov meritev temperature vode v akumulacijskih bazenih HE Boštanj, HE Arto – Blanca in HE Krško iz let 2013 – 2018, ki se izvajajo v sklopu monitoringa stanja površinske vode v akumulacijskih bazenih HE.  V tabeli v nadaljevanju so prikazani minimumi, maksimumi, povprečja in mediane rezultatov teh meritev.

Najvišje povprečje je ugotovljeno pri akumulacijskem bazenu HE Arto – Blanca, najvišja mediana pa pri akumulacijskem bazenu HE Boštanj. V obeh primerih niso bile ugotovljene najvišje vrednosti povprečij in median pri, v tistem trenutku, zadnjem dolvodnem akumulacijskem bazenu v verigi – HE Krško, kar potrjuje potrjuje vpliv akumulacijskih bazenov na omejevanje pregrevanja reke Save. Pozitiven vpliv akumulacijskih bazenov potrjujeta tudi do sedaj izmerjena najvišja temperatura vode (maksimum) v akumulacijskem bazenu HE Arto – Blanca in najnižja temperatura vode (minimum) v akumulacijskem bazenu HE Krško.

Na podlagi primerjav meritev temperature vode v času pred in v času po vzpostavitvi akumulacijskih bazenov HE ter primerjave rezultatov meritev temperature vode v sklopu monitoringa stanja površinskih voda lahko zaključimo, da akumulacijski bazeni HE ne predstavljajo toplotne obremenitve reke Save. Ravno nasprotno, zaradi toplotne slojevitosti, ki je dokazano prisotna v akumulacijskih bazenih, se segrevanje površinske vode na odseku spodnje Save zmanjšuje.