Že 41. podelitev nagrad prof. dr. Bedjaniča
Miro Jakomin
/ Categories: Energetika

Že 41. podelitev nagrad prof. dr. Bedjaniča

Nagrade za izjemna akademska dela s področja avtomatizacije v industriji in elektroenergetike se podeljujejo že od leta 1970 dalje. Komisija je letos obravnavala 12 prispelih del, opravila izbor in sklenila, da se nagrade podelijo za eno doktorsko disertacijo, eno magistrsko delo in dve diplomski deli.  

Nagrade prof. dr. Vratislava Bedjaniča za leto 2011 sta podelila zaslužni prof. dr. Anton Ogorelec in mag. Krešimir Bakič, predsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED.

Prejemniki nagrad so: Urban Rudež za doktorsko disertacijo: Adaptivne sheme podfrekvenčnega razbremenjevanja v sodobnih elektroenergetskih sistemih (mentor prof. dr. Rafael Mihalič); Žiga Voršič za magistrsko delo: Uporaba polizoliranih vodnikov pri najvišjih napetostih (mentor prof. dr. Jože Pihler, somentor prof. dr. Gorazd Štumberger); Andrej Debenjak za diplomsko delo: Uporaba elektrokemične impedančne spektroskopije v sistemih s PEM gorivnimi celicami (mentorica izr. prof. dr. Maja Atanasijević-Kunc, somentor prof. dr. Stanko Strmčnik); Rok Pučko za diplomsko delo: Bilateralno teleoperiran kolesni mobilni robot (mentor izr. prof. dr. Aleš Hace).     

Memorial prof. dr. Vratislavu Bedjaniču  

V štirih desetletjih podeljevanja je nagrada prof. dr. Vratislava Bedjaniča pridobila ugledno prepoznavnost, povezano z imeni Iskre ter Univerze v Ljubljani in Mariboru. Leta 2009 je sponzorstvo nagrade prevzelo Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRE-CIRED in v sodelovanju z obema slovenskima elektrotehniškima fakultetama ohranilo njeno kontinuiteto. Organizacijo 41. podelitve je prevzela Fakulteta za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani.  

Med tehniškimi strokovnjaki uveljavljene in priznane nagrade predstavljajo memorial prof. dr. Vratislavu Bedjaniču - ustanovitelja in direktorja prve Iskrine tovarne Tela v Ljubljani. Prof. dr. Bedjanič je leta 1929 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani in bil nato leta 1940 imenovan za docenta na ljubljanski Univerzi. Kot izjemno prodoren strokovnjak za elektroenergetiko je že leta 1945 sodeloval pri nastajanju in organiziranju slovenske elektroindustrije; med drugim tudi Iskre v Kranju, Elme v Črnučah in Elektrokovine v Mariboru.  

Na podlagi tedanjih potreb in lastnih spoznanj o pomembnosti obvladovanja proizvodnje opreme za avtomatizacijo elektroenergetskih objektov, je osebno sprožil pobudo in vodil ustanavljanje Tovarne električnih aparatov - Iskra TELA v Ljubljani. Od ustanovitve 29. junija 1949 jo je vodil kot poslovni in strokovni direktor celo desetletje do njegove prerane smrti, ki ga je doletela na službeni poti. Kot zaslužnemu Slovencu in uglednemu strokovnjaku, mu je bil ob 29. podelitvi nagrade in 40-letnici njegove smrti, 15. decembra 1999, odkrit doprsni kip v parku Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani.  

Pobudnik zaslužni prof. dr. Anton Ogorelec  

Z namenom da se ohranja lik univerzitetnega učitelja in gospodarstvenika in hkrati tudi spodbuja diplomante, magistrante in doktorante v uporabno usmerjene raziskave s področja avtomatizacije, je Iskra na predlog pobudnika memoriala in enega prvih Bedjaničevih  sodelavcev, prof. dr. Antona Ogorelca, leta 1970 osnovala Nagrado in sklad. Njene identitete pa niso razvijali samo ustanovitelji, temveč tudi nagrajenci s svojimi deli in rezultati.  

Komisija, ki ji v celotnem obdobju njenega delovanja daje visok ugled njen starosta, zaslužni profesor dr. Anton Ogorelec, je vsa obdobja ohranjala zahtevne in selektivne kriterije s ciljem, da vsa nagrajena dela, poleg visoke raziskovalno strokovne relevantnosti, izkazujejo tudi dosledno naravnanost v gospodarsko uporabnost rezultatov. Vključno z letom 2011 je bilo podeljenih 270 nagrad - od tega 154 nagrajencem iz ljubljanske, 52 iz mariborske in 64 iz drugih univerz. Podeljene so bile za 49 doktoratov znanosti, 86 magisterijev in 135 diplomskih del.  

Večina od nagrajencev so danes ugledni raziskovalci, univerzitetni profesorji, gospodarstveniki in strokovnjaki z mednarodnim ugledom v evropskih in svetovnih strokovnih združenjih. Takšne reputacije so jamstvo, da se tudi  letošnjim nagrajencem odpirajo perspektivne kariere, zlasti v času restriktivnih gospodarskih razmer, ko predstavlja znanje eno od ključnih primerjalnih prednosti hitrejšega razvoja. (mj)

Previous Article Elektro energija bo segla tudi čez mejo
Next Article Varen in konkurenčen energetski sektor z nizkimi emisijami ogljika ni utopija
Print
4611
Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.