Direktor Elesa se je odzval na včerajšnjo Izjavo Združenja slovenske fotovoltaike
Brane Janjič
/ Categories: Energetika

Direktor Elesa se je odzval na včerajšnjo Izjavo Združenja slovenske fotovoltaike

Združenje slovenske fotovoltaike (ZSFV) je v torek, 2. februarja 2016, objavilo izjavo za javnost »Drugi blok NEK 2.« V tej izjavi je med drugim navedeno tudi: "V kontekst tovrstne manipulacije sodijo tudi nedavne izjave direktorja Elesa. Aleksandra Mervarja, ki seveda velja za neodvisnega strokovnjaka, kakor so veljali nedavno tega tudi vsi, ki so nam zakuhali TEŠ6. Skupna značilnost mnenj vseh teh strokovnjakov so nerelevantna in neresnična dejstva, ki se kot takšna izkažejo šele, ko je že prepozno, ko je TEŠ6 že postavljen po dosti višji ceni od načrtovane, ko tehnologija ne daje načrtovanih rezultatov, ko je proizvodna cena elektrike višja od tiste v planskih dokumentih itd. Pravočasno nasprotovanje in ugovarjanje tem "strokovnjakom" je označeno kot nestrokovno, nepoznavalsko, nerelevantno. Očitno je, da sedaj popolnoma isto zgodbo spremljamo tudi pri NEK2. Ponovno nas prepričujejo, da brez NEK2 ne bo šlo, četudi je resnica ravno obratna: z NEK2 nam ne bo šlo, sploh pa ne dobro! Nakopali si bomo probleme z infrastrukturo, in si zaradi ogromne količine elektrike, s katero ne bomo imeli kam znižali pogajalsko pozicijo prodajalca na minimum. Da preplačanih storitev, ki se jim v Sloveniji več kot očitno ne znamo izogniti, od katerih bodo (spet) imeli korist le redki posamezniki, sploh ne omenjamo, ker za to debato niti niso pomembne.«

Vsebina izjave za javnost je zame osebno  izjemno žaljiva. Zato bo tudi moj odgovor oziroma pojasnilo na to izjavo ZSFV približno na enaki ravni.
Kot direktor družbe ELES ne morem biti neodvisen strokovnjak, še predobro se zavedam vseh nevarnosti, ki pretijo slovenski elektroenergetiki v prihodnje. Vsa moja predavanja, predstavitve ali intervjuji temeljijo na virih in literaturi, ki jo je mogoče preveriti. Seveda, razumem gospode iz omenjenega združenja, da se jim kolca po »letih debelih krav«. Ravno tako pa sem dobil občutek, da so omenjeni gospodje nesposobni sprejemati dejstva, ki niso njim v prid, še več, pripravljeni so tudi potvarjati resnico – konkretno moje izjave (več v nadaljevanju).

Glede navedbe v izjavi ZSFV »skupna značilnost mnenj vseh teh strokovnjakov so nerelevanta in neresnična dejstva…« pa naslednje: Bil sem prvi v Sloveniji, ko sem že daljnega leta 2009 z obsežnim pisnim dokumentom opozoril na določene napačne predpostavke pri izboru moči B6 v TEŠ, predlagal zaustavitev vseh aktivnosti, preučitev možnosti izgradnje 400 MW in 600 MW bloka v TEŠ. Pisno, še obširnejše opozorilo sem ponovil jeseni leta 2010. Ko sem prebiral poročilo Računskega sodišča glede omenjene investicije sem lahko ugotovil, da sem imel v vsem prav.

Ravno tako sem se konec leta 2008 ob prebiranju osnutka koalicijske pogodbe zgrozil, ko sem zasledil navedbo na 12. strani, da je eden izmed ciljev takratne koalicije SD-LDS-ZARES-DeSUS tudi, citiram: »posebej spodbujati investicije v fotovoltaične elektrarne v obsegu do 500 MW«.

Moje stališče je bilo – tu ga pa krepko lomite! Zakaj že? Zato, ker gre za tehniko, ki je ne proizvajamo v naši državi, zato, ker bo to pomenilo »subvencioniranje« tujih proizvajalcev in kreditodajalcev na račun slovenskih končnih porabnikov električne energije, zato, ker to pomeni letno do 150 milijonov evrov podpor za »samo« do 480.000 MWh proizvedene električne energije, v 15 letih skupaj 2,2 milijarde evrov ob povprečni obratovalni podpori 298,79 EUR/MWh (vir: www.borzen.si/center za podpore/leto 2009).

Moj predlog je bil: »Glede na to, da smo v vrhu držav EU po deležu proizvedene električne energije iz OVE počakajmo, da cene fotovoltaičnih enot padejo in takrat začnimo s subvencioniranjem.« No, naredili smo ravno obratno, rezultati so pa naslednji: v obdobju od 2009 do 2014 in od januarja do septembra 2015 je bilo izplačanih za 240,3 milijona evrov obratovalnih podpor; v istem obdobju je bilo proizvedenih za 877.900 MWh električne energije; povprečna obratovalna podpora za MWh električne energije, proizvedene iz sončnih elektrarn, je tako znašala 273,72 EUR. Ocenjujem, da bo na podlagi predhodno navedenih podatkov znašala skupna obratovalna podpora za delujoče sončne elektrarne v njihovi 15 letni dobi obratovanja nekaj več kot 1 milijardo EUR.

Kar se tiče pa NEK2 nikoli nisem izjavil, da sem zagovornik drugega bloka. Dne 6. 10. 2015 je bil na spletnem portalu www.energetika.net objavljen intervju z direktorjem Gen energije, d.o.o., gospodom Martinom Novšakom. Ker se z določenimi izjavami nisem strinjal, sem odgovorni urednici Energetike.NET poslal svoje stališče.

Med drugim sem zapisal: »Zmotil pa me je njegov odgovor na vaše vprašanje »Koliko znaša cena električne energije za megavatno uro, če je proizvedena v nuklearki, koliko, če je v termoelektrarni, in koliko, če je proizvedena v hidroelektrarni?« Odgovor se glasi: »Če gledamo tako imenovani »life time cost of electricity«, torej strošek elektrike v celotni življenjski dobi teh objektov, je v tem prostoru približno tako: cena elektrike iz nove jedrske elektrarne skupaj s stroškom kapitala je na ravni okoli 42 evrov, pri termo objektih na ravni 84 evrov (pri istih pogojih kapitala)«.

Ta odgovor zavračam kot povsem nepravilen. Iz publikacije U.S. Energy Information Administration - Levelized Cost and Levelized Avoided Cost of New Generation Resources in the Annual Energy Outlook 2015 (EIA, april 2015, dostopno na http://www.eia.gov/forecasts/aeo/electricity_generation.cfm ) lahko razberemo spodnje številke, ki v ničemer ne potrjujejo navedbe gospoda Martina Novšaka. Ceni obeh tehnologij sta praktično enaki.
 
Kar je pa najbolj »smešno« pri včerajšnji izjavi ZSFV pa je, da se zgražajo nad blokom 6 v TEŠ, čeprav slovenski končni porabniki električne energije in slovenski davkoplačevalci do danes niso plačali niti enega samega evra zaradi bloka 6, za »njihove ideje« pa že 240 milijonov evrov.

Kljub temu, da je odveč, pa bom sam postavil vprašanje tem gospodom: »Zakaj že obratovalne podpore ali zagarantiran odkup za proizvedeno električno energijo iz fotovoltaike«? A ne bi bilo pošteno, da se tudi investitorji v fotovoltaične elektrarne soočajo s tržnimi razmerami, ne pa, da računajo, da bo njihove »ideje« plačeval slovenski porabnik električne energije! Blok 6 v TEŠ bi bil s »skromnimi« 20 EUR/MWh profitabilni projekt z izjemnim vplivom na BDP naše države!

Pa ne da zagovarjam vse zablode tega projekta! Je pa ta enota, na žalost marsikoga, tudi nas v družbi ELES, v tem trenutku skoraj nepogrešljiva zaradi potrebe nemotenega in zanesljivega delovanja prenosnega eletkroenergetskega omrežja naše države (sistemske storitve).

Dne 25. januarja 2016 sem na slovesnem dogodku ob 25-letnici obstoja družbe ELES in začetku uporabe novega sistema vodenja prenosnega elektroenergetskega sistema Slovenije med drugim povedal: »Pričakovanja lokalnih okolij, podpornikov različnih tehnologij, okoljevarstvenikov, so povsem različna. Kot skupni imenovalec vseh teh različnih pričakovanj lahko opredelim »odsotnosti razmišljanja o tem, kaj je narodno gospodarsko za Slovenijo najpomembnejše!

Omejeni energetski viri naše države, velikokrat po moji oceni nepotrebne blokade s strani okoljevarstvenikov, problematika bloka 6 v TEŠ, nenormalno nizke borzne cene električne energije, katerih višina ne opravičuje nobene nove investicije v hidro in termo enote, pa naj slednje uporabljajo premog, zemeljski plin ali jedrsko gorivo, naraščanje končnih cen električne energije, predvsem zaradi povečevanja obsega potrebnih sredstev za subvencioniranje proizvedene električne energije iz obnovljivih virov in še bi lahko našteval – vse to pomeni izjemno oteženo pripravo omenjenega Energetskega koncepta Slovenije.«

Glede na včerajšnjo izjavo ZFSV ugotavljam, da sem imel povsem prav in da smo še daleč od stanja, ko bomo sposobni na podlagi dejstev sprejeti za našo državo najboljšo elektroenergetsko strategijo.

Dne 27. januarja 2016 sem na posvetovanju EnSEneLiS/REC Slovenija v svoji predstavitvi med drugim poudaril naslednje:

Glede na znane tehnologije je povsem jasno, da Slovenija do leta 2045 potrebuje pričetek obratovanja nove nuklearke.
Korenite spremembe lahko prinese razvoj hranilnikov – renesansa fotovoltaike in povečevanje proizvodnje iz vetrne energije. 
Drugi blok NEK v prvem EKS ne bi navajal kot dejstvo temveč kot usmeritev.

Predstavil sem tudi svoje dileme:
Reorganizacija slovenske elektroenergetike – DA ali NE?
Kako zagotoviti pogoje za investiranje v nove velike proizvodne naprave (nad 10 MW)?
Kako v prihodnje zagotavljati stabilnost delovanja prenosnega sistema – politika sistemskih storitev – koliko v RS, koliko od tega ELES v okviru pametnih omrežij in koliko v regiji?
Kako ohraniti proizvodnjo v TEŠ?
Kako povečati load faktor za B6 TEŠ?
Kaj pa nov DV Cirkovce-Pince in pričakovan neto presežek EE na Madžarskem (dve novi nuklearki PAKS) – sovlaganje?
Izgradnja HE na Muri, HE na srednji Savi, dokončanje spodnje savske verige HE – DA ali NE?
Energetika Ljubljana (TE TOL) – prehod na zemeljski plin – DA ali NE?
Podporna shema za OVE - kateri OVE, s kakšno dinamiko?
Kolikšna je verjetnost razmaha uporabe vozil na električni pogon?
Je možno, da končno sprejmemo metodologija prioritet nabora investicij v proizvodne enote po kriterijih:
- glede na pričakovan urni profil odjema EE,
- glede na problematiko sistemskih storitev,
- glede na izpolnjevanje okoljskih ciljev,
- po kriteriju optimiziranja vpliva na BDP Republike Slovenije,
- glede na konkurenčnost s ponudbo EE izven teritorija Republike Slovenije,
- viri financiranja (lastni viri + posojila + (??) zasebni domač in tuj kapital??

Na koncu svoje predstavitve sem predstavil tudi svoj pogled na prioriteto tem, ki naj bi jih obravnaval Energetski koncept Slovenije.

do leta 2020 

Stabilnost delovanja TEŠ in celotnega proizvodnega dela slovenske elektroenergetike (eden, dva stebra, dodaten prispevek?). Določiti vzdržno, dolgoročno organiziranost distribucij, SODO in ELES. Strategija zagotavljanja sistemskih storitev. TE TOL – prehod na zemeljski plin. Končati izgradnjo HE na spodnji Savi – Brežice in začetek izgradnje HE Mokrice. Začeti z izgradnjo HE na srednji Savi. Podporna shema za OVE – zavesten dvig prispevka za OVE – primarno energija vode in vetra! Preučiti upravičenost prejemanja koncesij za izrabo vodnih virov – dodaten vir za OVE!
Doseči/ne doseči konsenz za začetek gradnje HE na Muri. Sprejeti državno strategijo in novo shemo spodbujanja soproizvodnje EE in toplote (problematika stroškovne cene uporabe lesne biomase – zemeljski plin kot energent je veliko cenejši).

do leta 2030
Imeti pripravljene projekte za NEK II.

po letu 2030

Odvisno od bodočega razvoja tehnik za proizvodnjo električne energije!

Jasno sem povedal tudi, da menim, da Slovenija ni sposobna sama izvesti investicije v drugi blok NEK, da bi bil zanjo to preveliko tveganje (visoka nabavna vrednost, zagotovitev ugodnih finančnih virov, problem prodaje morebitnih presežkov proizvedene električne energije), še posebej pa sem izpostavil problematiko zagotavljanja sistemske storitve pozitivne terciarne rezerve, tako z vidika zadostnosti moči kot z vidika stroškov za družbo ELES. Slovensko prenosno elektroenergetsko omrežje je že danes sposobno prevzeti proizvedeno električno energijo iz npr. 1.100 MW bloka.
Za informacijo: daljnovod Beričevo–Krško 2x400 kV ima v normalnih vremenskih razmerah termično zmogljivost 2.600 MW!

Če je iz vsega, kar sem navedel, razvidno, da sem »fan« izgradnje drugega bloka NEK, potem nekdo od gospodov iz ZSFV ne zna slovensko.

Nisem pa pristaš neumnosti, ki so se nam pripetile s podporno shemo za fotovoltaiko in preveliko močjo bloka 6 v TEŠ, zato tudi vedno, ko se govori o drugem bloku NEK, poudarjam … »na osnovi trenutno znane tehnologije proizvodnje električne energije«….ob zavedanju, da tudi NEK II pri danih tržnih cenah ni profitabilna investicija, tako kot trenutno ni nobena!

mag. Aleksander Mervar, direktor družbe ELES

Previous Article Funkcionalna in oblikovna posodobitev portala nas-stik
Next Article FutureFlow odpira vrata novim oblikam sodelovanja med državami
Print
2132