Novice

Družba ELES je v sodelovanju s TE Šoštanj in Premogovnikom Velenje uspešno zaključila projekt prenove sekundarne opreme v 110 kV stikališču TE Šoštanj. Obnova je bila nujna zaradi dotrajanosti in tehnološke zastarelosti opreme, ki je bila v uporabi že od leta 1994.

Projekt ALiEnS-SOC krepi kibernetsko varnost elektroenergetskega sektorja s pomočjo umetne inteligence in naprednih varnostnih rešitev za zaščito kritične infrastrukture. S sodelovanjem trinajstih partnerjev iz Slovenije in Hrvaške ter podporo Evropske komisije bo omogočena večja odpornost proti kibernetskim grožnjam in zmanjšana odvisnost od neevropskih tehnologij.

ELES uspešno uporablja brezpilotne letalnike za preglede daljnovodov in energetske infrastrukture, tudi na težko dostopnih območjih. V sodelovanju s podjetjem Onedrone uvaja najsodobnejše tehnologije, ki prispevajo k večji varnosti, učinkovitejšemu vzdrževanju in optimizaciji omrežja.

Po več kot štirih letih intenzivnega raziskovanja in razvoja se je uspešno zaključil evropski projekt INCIT-EV, ki je bil sofinanciran iz programa Obzorje 2020. Partnerji projekta so testirali in implementirali napredne tehnologije na področju polnjenja električnih vozil v petih demonstracijskih območjih, ki so vključevala mestna, primestna in podeželska okolja. Cilj projekta je bil preizkusiti sedem inovativnih rešitev, ki lahko pomembno prispevajo k razvoju trajnostne mobilnosti v prihodnosti.

Hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči so decembra lani v prenosno omrežje oddale za skoraj polovico manj električne energije, kot leto prej in tudi za dobro petino manj, kot je bilo načrtovano.

Odjemalci v Sloveniji so lani iz prenosnega omrežja prevzeli 11 milijard 24,7 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za pol odstotka manj kot leto prej.

Včeraj je Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani potekal večerni dogodek Simfonija Elektrotehnike+ 2025. Program je bil usmerjen v raziskovanje sodobnih pristopov, dobrih praks in tehnoloških rešitev za zaščito sistemov in omrežij pred naraščajočimi digitalnimi grožnjami.

Na osnovi ugotovitev v ELES-u predlagajo nekaj sprememb obstoječe metodologije za obračun omrežnine, pri čemer pa te ne bi smele vplivati na zmanjšanje prihodkov prenosnega in distribucijskih podjetij, saj gre za edini finančni vir za potrebne investicije v omrežje.

S temi besedami so se ELES in distribucijska podjetja odzvala na nedavne navedbe direktorice GZS Vesne Nahtigal, da imajo od elektrooperaterjev verodostojne neuradne informacije, da je prehod na stari omrežninski sistem mogoč v nekaj dneh.

Sekcija za vprašanja dobaviteljev električne energije, ki deluje v okviru Energetske zbornice Slovenije, podpira predlagano Elesovo poenostavitev obračunavanja omrežnine, saj je, kot izhaja iz klicev, ki jih prejemajo, obstoječi model nepregleden in odjemalcem nerazumljiv.

Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili razloge za poziv vlade vodstvu Agencije za energijo k spremembi metodologije obračunavanja omrežnine. Kot je dejal minister mag. Bojan Kumer, bodo državni zbor pozvali, da razreši člane sveta agencije, ki niso sami odstopili, saj ocenjujejo, da strateški in zakonodajni okvir pri pripravi metodologije in novih tarif ni bil v celoti spoštovan in upoštevan.

Obstoječi časovni bloki za obračun omrežnine naj ne bi več povsem ustrezali dejanski obremenjenosti omrežja, zato ELES predlaga oblikovanje samo treh časovnih blokov. S stališča tarif tudi ni smiselno razlikovati med višjo in nižjo sezono, saj zaenkrat ni tehnologij, ki bi uporabnikom omogočali premik porabe med sezonami. 

Uporabniki, ki imajo nameščene sisteme samooskrbe z letnim netiranjem, bodo poračun za leto 2024 prejeli nekoliko pozneje kot v preteklih letih. Do zamika prihaja zaradi uveljavitve novega tarifnega sistema, ki je stopil v veljavo 1. oktobra 2024.

Uporabniki z več kot 43 kW priključne moči lahko do 20. januarja 2025 spremenijo odločitev o dogovorjeni obračunski moči.

ELES v razdelilno-transformatorski postaji (RTP) Maribor zaključuje dve pomembni investiciji, s katerima bo izboljšana zanesljivost elektroenergetskega napajanja na Štajerskem ter povečana stabilnost slovenskega elektroenergetskega sistema. Skupna vrednost obeh projektov, ki bosta zaključena v letu 2025, znaša 25 milijonov evrov.