Novice

Dodeljeni znesek predstavlja več kot polovico skupnih naložbenih potreb za te projekte v višini 574 milijonov evrov, preostanek pa prispevajo nacionalne, regionalne in lokalne vlade, javno-zasebna partnerstva, podjetja in organizacije civilne družbe.

Svet EU je odobril sklepe, ki bodo služili kot splošno pogajalsko stališče EU za 29. konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP29), ki bo od 11. do 22. novembra potekala v Bakuju v Azerbajdžanu.

Evropska agencija za okolje (EEA) je pripravila poročilo z naslovom Trajnost evropskih sistemov mobilnosti, ki povzema ključne trende v prometnem sektorju od leta 2024 dalje ter njihove vplive na okolje in podnebje. Poročilo kaže, da promet ostaja glavni vir emisij, onesnaževanja zraka in hrupa. Čeprav napovedi za leto 2030 in naprej kažejo na nekaj pozitivnih znakov izboljšanja, so še vedno potrebne znatne naložbe v inovativne rešitve in prehod na bolj trajnostne načine prevoza.

Svet EU je odobril sklepe o podnebnem financiranju pred zasedanjem Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki bo potekalo od 11. do 22. novembra 2024 v Bakuju v Azerbajdžanu (COP 29).

Evropska komisija je podelila znak misije EU še 20 evropskim mestom, ki si prizadevajo za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2030. Med njimi sta tudi Ljubljana in Kranj, skupno število evropskih mest s tem priznanjem pa se je povečalo na 53.

Evropsko računsko sodišče je pripravilo posebno poročilo o načrtih skupne kmetijske politike, v katerem ugotavlja, da je Skupna kmetijska politika (SKP) za obdobje 2023–2027 državam članicam omogočila prožnost pri vključevanju ambicioznih zelenih ciljev EU v njihove načrte. Na splošno revizorji ugotavljajo, da v načrtih ni videti bistvenega povečanja zelenih ambicij. 

Evropsko računsko sodišče je izdalo posebno poročilo o prispevku mehanizma za okrevanje in odpornost k podnebnim ukrepom in zelenemu prehodu. V njem med drugim ugotavlja, da vsi ukrepi, označeni kot zeleni, niso bili ocenjeni kot taki. Prav tako ni popolnih informacij o dejanskih zneskih, ki so bili v državah EU porabljeni za podnebne ukrepe.

Letošnji Evropski teden mobilnosti, ki bo potekal od 16. do 22. septembra, poudarja, da kakovostno urejen javni prostor vsaki skupnosti prinaša koristi. V Sloveniji se je količina emisij CO₂ iz cestnega prometa v obdobju 2008–2022 povečala za 25 odstotkov, povprečna starost avtomobila je lani znašala 11,1 leta, prevladovali pa so dizelski avtomobili.

Na 10. seji se je sestal Podnebni svet, ki je med drugim obravnaval spremembe, ki jih prinaša zadnja verzija Podnebnega zakona in glavne spremembe v posodobljenem NEPN ter s predstavniki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) razpravljal tudi o nadaljnjem obratovanju TEŠ 6 ter o alternativah za ogrevanje v Šaleški dolini.
 

Včeraj so javno objavili novo verzijo osnutka posodobljenega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki vključuje tudi zahtevane omilitvene ukrepe iz dopolnjenega osnutka okoljskega poročila. Gradivo je v fazi celovite presoje vplivov na okolje, po sprejemu Vlade ga bodo posredovali v Evropski komisiji.  

Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da je treba pri sprejemanju Podnebnega zakona biti previden, da ne bi zaradi podnebnih ciljev povzročili ekonomski in družbeni zastoj. Ob tem dodajajo, da morata biti oba cilja, doseganje podnebne nevtralnosti in zagotavljanje blaginje ljudi, enakovredna in uravnotežena.

Prvi avgust je dan, ko smo porabili vse vire, ki jih Zemlja lahko nadomesti v letu dni. Da bi v letu dni lahko nadomestili vse vire ki jih porabimo, bi potrebovali 1,75 Zemlje. Dan ekološkega dolga se sicer razlikuje za vsako državo – Slovenija je med bolj potratnimi, saj smo v letošnjem letu vse svoje vire porabili že 25. aprila. Če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi torej za zadovoljevanje naših potreb po naravnih virih potrebovali 3,4 Zemlje.

Evropska investicijska banka (EIB) je objavila trajnostno poročilo za leto 2023, ki obravnava njene dosežke na področju podnebnih ukrepov in okoljske trajnosti. Poročilo poudarja zavezanost skupine EIB k spodbujanju trajnostnega razvoja in vključujoče rasti s strateškimi naložbami in inovativnimi projekti v Evropi in po svetu.

Vlada je sprejela predlog stališča republike Slovenije glede Sporočila Evropske komisije Zavarujmo svojo prihodnost - Podnebni cilj Evrope za leto 2040 in pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter oblikovanje trajnostne, pravične in uspešne družbe.

Namen uredbe o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke je tudi zmanjšati splošne okoljske in podnebne vplive izdelkov na trgu EU.