Poleg e-mobilnosti bo v prometu tudi vse več digitalizacije
Miro Jakomin
/ Categories: Energetika

Poleg e-mobilnosti bo v prometu tudi vse več digitalizacije

V državi je ob avtocestah trenutno zgrajenih 26 polnilnic, ki so na voljo uporabnikom električnih vozil. Slovenija je s hitrimi polnilnicami na avtocestnem križu pokrita po vsej državi in povezana z električno avtocesto po vsej Evropi.  

SODO je vse aktivnosti, povezane z omenjenim projektom, izvedel kot distribucijski operater, ki je z energetskim zakonom zadolžen za razvoj osnovne infrastrukture hitrih polnilnic za vozila na električni pogon na avtocestnem križu Slovenije. V tej družbi menijo, da je čas, da se naredi korak naprej in se začne še bolj spodbujati nakup električnih vozil z dodatnimi spodbudami in olajšavami.  

Uporabnikom e-vozil povsod omogočen enak nivo storitev

Kot pojasnjuje Ivan Zadravec, vodja projekta izgradnje hitrih polnilnic na slovenskem AC križu, hitre polnilnice na avtocestnem križu omogočajo polnjenje z enosmernim in izmeničnim virom napajanja jakosti 50 kW DC in 43 kW AC, in sicer preko CHAdeMO, Combo 2 in Typ 2 vtikačev. Na tak način je omogočena uporaba hitrih polnilnic največjemu številu različnih proizvajalcev električnih vozil.  

Uporabnikom električnih vozil je povsod omogočen enak nivo storitev. Omogočen je tudi sistem gostovanja (roaming) in uporaba polnilnic uporabnikom električnih vozil, ki z nobenim od ponudnikov storitev polnjenja nimajo sklenjenega pogodbenega razmerja.  

Po besedah Ivana Zadravca uvedba električnih vozil v promet vnaša v električno omrežje nove porabnike kot tudi hranilnike električne energije. Pričakovati je rast porabe električne energije v prometu, čeprav je strukturni delež porabe še vedno relativno majhen glede na ostale sektorje končne porabe.  

Razvoj e-mobilnosti precej odvisen od nadaljnjega razvoja tehnologij   

Kaj je v prihodnje pričakovati na področju elektromobilnosti, kakšni bodo trendi v naslednjem desetletju?  Kot poudarjajo v družbi SODO, so cilji države in širše EU do leta 2020 in 2030 jasni. Jasno je tudi, s katerimi okoljskimi, klimatskimi in drugimi težavami, povezanimi z energetsko neodvisnostjo in ohranjanjem virov, se srečujemo tako na lokalni kot globalni ravni. Še vedno ostaja najširši možen konsenz, da je doseganje teh ciljev mogoče le z dekarbonizacijo.  

V Sloveniji se porabi kar 40 odstotkov energije v prometu. Zato je elektromobilnost eden najpomembnejših, če ne najpomembnejše sredstvo za dekarbonizacijo prometa in tudi najbolj učinkovita. Smer nadaljnjega razvoja je določena, je pa veliko odvisno od nadaljnjega razvoja tehnologij, trga, cenovnih politik in geopolitičnega dogajanja. Poti nazaj ni več!  

Obeta se tudi nadaljnji razvoj inteligentnih sistemov vodenja prometa 

Jasno je, kot pravijo v družbi SODO, da nas do omenjenega cilja ne bodo pripeljala samo električna vozila. Vse več bo tudi digitalizacije, inteligentnih sistemov vodenja prometa in sistemov komuniciranja med vozili ter vozili in infrastrukturo.

Zagotavljanje učinkovitosti prometa in z njo energetske učinkovitosti v prometu, postaja tako vse bolj kompleksno in zahtevno. Elektromobilnost pa je le del tega, ki pa ponuja številne odgovore na najbolj pereče težave povezane s prometom in kakovostjo bivanja. Toliko bolj z ohranjanjem virov in zagotavljanjem sonaravnosti, so prepričani v družbi SODO.

Previous Article Predstavljeni dodatni ukrepi za prehod v nizkoogljično gospodarstvo
Next Article Letos razprava o skoraj nič energijskih stavbah
Print
665
Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.