Vlada se seznanila s Poročilom o stanju na področju energetike v Sloveniji
To je ena izmed ugotovitev poročila o stanju na področju energetike, ki ga vsako leto pripravi Agencija za energijo ter ga predloži vladi in državnemu zboru, posreduje pa tudi Evropski komisiji in Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev ACER.
V letošnjem poročilu je med drugim izpostavljeno, da je Slovenija glede uspešnosti pri zagotavljanju varnega in cenovno dostopnega elektroenergetskega sistema, ki upošteva tudi načela okoljske trajnosti, po oceni Svetovnega energetskega sveta za leto 2018 bila uvrščena na visoko šesto mesto, z vidika energetske varnosti pa celo na drugo mesto.
Nadalje je omenjeno, da z vidika proizvodnje električne energije prevzema čedalje pomembnejšo vlogo proizvodnja iz razpršenih virov, ki so priključeni na distribucijsko omrežje. To so predvsem male hidroelektrarne, sončne elektrarne, elektrarne na bioplin ter industrijski objekti za soproizvodnjo toplote in električne energije. V primerjavi z letom 2017 se je proizvodnja električne energije iz razpršenih virov tako povečala za 7,5 odstotka, predvsem zaradi večje proizvodnje električne energije iz malih hidroelektrarn in soproizvodnje na fosilna goriva. Primerjava proizvodnje električne energije v elektrarnah, vključenih v podporno shemo, s celotno proizvedeno električno energijo v Sloveniji kaže, da se je delež električne energije, proizvedene v elektrarnah, vključenih v podporno shemo, lani glede na leto pred tem zmanjšal za 0,1 odstotne točke, in sicer na 7,5 odstotka.
Ocenjeni delež OVE v rabi bruto končne energije v letu 2018 je tako znašal 21,8 odstotka (cilje do 2020 je 25 odstotkov) in je bil glede na delež v letu 2017 bil večji le za 0,3 odstotne točke, kar so slabi obeti za dosego ciljev do leta 2020. Eden pomembnejših ukrepov energetske politike Slovenije pri razvoju uporabe OVE je sicer shema državne pomoči za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in v soproizvodnji električne energije in toplote z visokim izkoristkom. Z javnimi pozivi je v nacionalno podporno shemo bil uveden konkurenčni postopek izbire projektov proizvodnih naprav OVE in SPTE. V letu 2018 je bilo na javne pozive prijavljenih 365 projektov OVE in SPTE s skupno nazivno močjo 426,88 MW.
Agencija za energijo v svojem poročilu nadalje ugotavlja, da se je poraba zemeljskega plina, kljub večjemu številu odjemalcev, lani zmanjšala. Na porabo posameznih skupin odjemalcev so vplivali različni dejavniki, kot so vremenski vplivi z letnimi temperaturnimi primanjkljaji, konkurenčnost cen zemeljskega plina, ugodne gospodarske razmere, gospodarska rast in drugi individualno pogojeni dejavniki. Maloprodajna cena zemeljskega plina za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je zvišala za 2,7 odstotka, za povprečnega negospodinjskega odjemalca pa za 7,9 odstotka.
Ena izmed pomembnih nalog agencije je tudi varstvo gospodinjskih odjemalcev, še posebej varstvo ranljivih odjemalcev, najbolj ogroženim pa se oskrba zagotavlja tudi s pomočjo instituta nujne oskrbe. Lani je bilo tako prek tega instituta oskrbovanih 17 gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina oskrbovanih, na področju električne energije pa noben gospodinjski odjemalec.
Poročilo med drugim še podrobno prikazuje stanje in razvoj trgov z električno energijo in zemeljskim plinom, doseganje ciljev na področjih proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje, v njem pa so tudi podrobneje predstavljeni so tudi doseženi prihranki energije z učinkovito rabo ter oskrba s toploto. Poročilo je opremljeno z množico grafov in tabel, in tako še bolj pregledno dopolnjuje samo besedilo, zato Ministrstvo za infrastrukturo ocenjuje, da je poročilo korektno in daje dober pregled nad dogajanjem v energetiki v letu 2018. (bj)
950