Dela na gradbišču PPE-TOL kljub epidemiji v polnem teku
Polona Bahun
/ Categories: Energetika

Dela na gradbišču PPE-TOL kljub epidemiji v polnem teku

Dela na gradbišču so nekoliko zamaknili epidemija koronavirusa in s tem povezane ovire. V projekt izgradnje plinsko parne enote PPE-TOL so namreč vključeni izvajalci iz 25 držav, prav tako pa se v tujini izdeluje tudi vsa potrebna oprema. Zato so morali prilagoditi dinamiko izvajanja posameznih sklopov investicije, a so kljub temu uspeli v preteklem letu narediti zelo veliko.

Kljub epidemiji in številnim oviram so uspeli vzpostaviti gradbišče, narediti gradbeno jamo, prestaviti vročevodno kineto in postaviti temelje za vse potrebne objekte v sklopu investicije. V februarju so začeli z izgradnjo objektov in tras za oskrbo z gorivom, s čimer bodo lahko z vzhodnega območja enote TE-TOL do lokacije plinsko-parne enote pripeljali plin in ekstra lahko kurilno olje. Na sami lokaciji nove enote so dokončali osnovno temeljno ploščo, nadaljujejo pa z izvedbo temeljne armirano betonske stene glavnega pogonskega objekta, to je kotlovske in turbinske zgradbe, in kletnih sten ter temeljne plošče na koti 0 za elektro stavbo.

Izgradnje plinsko parne enote PPE-TOL bo nadomestila dva od treh premogovnih blokov ter tako omogočila 70-odstotno zmanjšanje uporabe premoga v enoti TE-TOL, s tem pa bo primarni energent za proizvodnjo toplotne in električne energije postal zemeljski plin. Gre za največjo energetsko-okoljsko naložbo v Ljubljani, predstavlja pa tudi pomemben korak za državo, saj se bodo z nadomeščanjem premoga z zemeljskim plinom zmanjšale emisije prahu, žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in ogljikovega dioksida. Ne nazadnje pa zemeljski plin predstavlja okoljsko ustrezen energent za prehod v nizkoogljično družbo, k čemur se je zavezala tudi Slovenija.

Vrednost investicije PPE-TOL od leta 2019 do izgradnje, brez upoštevanja že vloženih sredstev do konca leta 2018 in brez stroškov financiranja, je ocenjena v višini dobrih 132,6 milijona evrov. Do sedaj so za investicijo namenili 40 milijonov evrov (brez DDV), od tega v lanskem letu dobrih 25 milijonov evrov (brez DDV), v letošnjem letu pa bodo za izgradnjo tega kompleksnega in zahtevnega projekta namenili okoli 64 milijonov evrov (brez DDV).

Previous Article Največji proizvajalci izgubljajo tržne deleže na energetskem trgu
Next Article Plinski blok PB7 tik pred strokovnim tehničnim pregledom
Print
1106
Avtor fotografij:arhiv Energetika Ljubljana