Novice

Združenje evropskih sistemskih operaterjev plinskih omrežij (ENTSO-G) je objavilo poročilu o napovedih poletne dobave za leto 2025.

Predstavniki in predstavnice držav članic (Coreper) so odobrili stališče Sveta o spremembi uredbe o skladiščenju plina. Svet se je dogovoril, da bo pravila o skladiščenju plina podaljšal za dve leti, hkrati pa zagotovil dodatno prožnost za države članice, da bi se lahko prilagodile stalno spreminjajočim se tržnim razmeram in obravnavale morebitne tržne manipulacije.

Maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca je v letu 2024 znašala 94 evrov/MWh in se v obdobju enega leta znižala za sedem odstotkov, za povprečnega negospodinjskega odjemalca pa je znašala 65 evrov/MWh, kar je 18 odstotkov manj kot leta 2023.

Prenos plina v Slovenjo poteka nemoteno in v polnem obsegu. Glede na razmere na evropskem plinskem trgu in glede na pogoje poslovanja dobaviteljev v Slovenijo naj bi oskrba Slovenije s plinom ostala stabilna tudi v prihodnje.

EU je lani uvozila 720,4 milijona ton energentov v vrednosti 375,9 milijarde evrov. Uvoz se je v primerjavi z letom 2023 zmanjšal tako po vrednosti (za 16,2 odstotka) kot po količini (za 7,1 odstotka).

Po zadnjih podatkih združenja Gas Infrastructure Evrope je v evropskih skladiščih za 790 TWh plina, skladišča pa so 69-odstotno napolnjena. Evropski operaterji prenosnih sistemov plina poročajo, da je delovanje sistema stabilno in brez posebnosti, tudi po prekinitvi transportnih poti preko Ukrajine.

Nova cena bo za sedem odstotkov nižja od trenutno veljavne in bo med najugodnejšimi v Sloveniji.

Da bi zagotovila pripravljenost na varno oskrbo z zemeljskim plinom v letošnji zimi, je Evropska komisija opravila preizkus odpornosti oskrbe EU z zemeljskim plinom. Preizkus je potekal v izjemno strogih pogojih, ki so upoštevali tudi prenehanje prenosa zemeljskega plina iz Rusije preko Ukrajine z 31. decembrom.

Dobava zemeljskega plina v Slovenijo in regijo bo letošnjo zimo stabilna in zanesljiva, predvsem po zaslugi drugih virov iz Alžirije, Azerbajdžana in tudi Norveške.

Zemeljski plin je bil v letošnjem drugem četrtletju za gospodinjske odjemalce cenejši za tri odstotke, za negospodinjske odjemalce pa za 11 odstotkov. Cene električne energije so bile za gospodinjstva višje za pet odstotkov, za negospodinjske odjemalce pa za štiri odstotke nižje.

V evropskih skladiščih plina je bilo sredi avgusta uskladiščenih 996,9 TWh zemeljskega plina, kar pomeni, da so bila v povprečju že skoraj 88-odstotno polna.

Glede na nova poročila za trg zemeljskega plina in električne energije v EU v prvem četrtletju leta 2024 na trgih vladajo veliko bolj stabilne in predvidljive razmere glede na isto obdobje leta 2023, pospešujejo pa se tudi številne pozitivne strukturne spremembe. 

Slovenski minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je obiskal Baku, kjer se je srečal s predsednikom uprave Državne naftne družbe Republike Azerbajdžan (SOCAR), Rovshanom Najafom, in ministrom za energijo Republike Azerbajdžan Parvizom Shahbazovim. Namen srečanja je bil sodelovati v pogovorih glede dobave zemeljskega plina iz Azerbajdžana v Slovenijo.

Dobavitelji bodo lahko zahtevke za nadomestila za prvo polovico leta vložili do 26. julija 2024, za drugo polovico pa do 28. januarja 2025. Obrazec za zahtevke izplačil bo operater trga objavil na svoji spletni strani najkasneje do 24. junija 2024.

Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je cena zemeljskega plina v obdobju enega leta povečala za odstotek, za negospodinjske odjemalce pa se je občutno znižala – za kar 28 odstotkov.