Energetski trg krojijo veliki
Polona Bahun
/ Categories: Energetika

Energetski trg krojijo veliki

Tovrstna srečanja so idealna priložnost za izmenjavo mnenj vseh akterjev v elektroenergetiki o aktualnih vprašanjih v panogi. Letos je bila v ospredju razprava o globalnem vidiku energetike in regulative, ki čedalje bolj kroji EU in slovenski energetski trg v omrežnem in tržnem delu energetike, zato je bil posvet idealna priložnost za seznanitev z novimi slovenskimi in mednarodnimi regulativnimi trendi.

Zanimive vsebine, kot so pogledi strokovnjakov s področja energetike o pričakovanih donosih, regulativnih okvirjih, kapitalskih naložbah in pričakovanjih lastnika, novih omrežnih pravilih ter spodbudah za uvajanje pametnih omrežij, je dopolnila tudi predstavitev uglednega evropskega analitika za energetska tveganja dr. Thierryja Brosa.

V uvodni besedi je državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) mag. Klemen Potisek spregovoril o izzivih slovenske energetske regulative, s katerimi se srečuje MzI. Kot je izpostavil, je osrednja pozornost namenjena Energetskemu konceptu Slovenije (EKS). In kljub pozivom z Evrope, da z njim ni potrebno preveč hiteti, saj so trenutno vidni le obrisi Energetske unije, s katero mora biti EKS usklajen, si želi, da bi bil EKS sprejet čim prej. Po njegovih besedah mora Slovenija kljub številnim nejasnostim na evropski ravni, usmeritve in cilje v energetiki imeti. Za njihovo izvajanje je namreč potrebna usklajenost strateških politik, skupno vodilo pri vsem tem pa je sonaravni razvoj slovenskega gospodarstva in naše družbene blaginje. Na MzI se spopadajo s pripravo izvršilnih predpisov, v zadnjem času predvsem s prenosom EU direktive o energetski učinkovitosti v slovenski pravni red. MzI nastopa v trojni vlogi: pripravlja regulativo, jo izvaja ter upravlja in spremlja podjetja, ki so v njegovi pristojnosti in v pristojnosti SDH. Pri tem se zavzemajo za načela korporativnega upravljanja in spremljanja. To pa je proces, ki je živa stvar in ga je treba vseskozi spremljati oziroma ga posodabljati. Vse dileme pa je, po njegovem prepričanju, treba rešiti tako, da bodo strateški cilji teh družb doseženi.

V nadaljevanju aktualna dogajanja na evropskem trgu s plinom in drugimi energenti ter vplive le-teh na cene v letošnjem letu zbranim predstavil ugledni evropski analitik za energetska tveganja dr. Thierry Bros. Njegovo področje dela zajema posredovanje poročil o globalnem gibanju industrije nafte in plina visokim francoskim uradnikom in evropskim pogajalskim direktivam. Kot je pojasnil, moramo v osnovi v ozir vzeti dejstvo, da energetski kolač postaja vse manjši, hkrati pa vsebuje vse večji delež OVE za ostali del pa tekmujeta zemeljski plin in premog. Prav tako sta bila moč Opeca in nafte uničena z ameriško revolucijo pridobivanja nafte in zemeljskega plina iz skrilavcev, in to celo preden je ameriška vlada dovolila izvoz WTI. Doslej je rusko-norveškemu duopolu, ki obvladuje trg zemeljskega plina v Evropi, uspelo preživeti ameriško revolucijo zemeljskega plina iz skrilavcev, toda v pričakovanju ameriškega izvoza LNG, vstopamo na evropskem trgu z zemeljskim plinom v neznane vode. V primeru EU sam predvideva, da bo raba plina tudi v prihodnje ostala na enaki ravni, napoveduje pa rast LNG, ki bi ga lahko izkoristiti kot energent v transportu.

Analizo stroškovne učinkovitosti elektro- in plinskih distribucijskih podjetij je predstavila dr. Jelena Zorić iz Ekonomske fakultete v Ljubljani. Kot je pokazala analiza petih slovenskih elektrodistribucijskih podjetij, ob upoštevanju nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, je bila njihova stroškovna učinkovitost v obdobju 2004 - 2013 razmeroma visoka, in sicer 88-odstotna. V nasprotju s tem pa je bila stroškovna učinkovitost 16 distributerjev zemeljskega plina v obdobju 2007 - 2013 nekoliko nižja, kar je deloma posledica večje heterogenosti podjetij.

Namesto lastniku dobiček raje v nove investicije 

Direktor Elesa mag. Aleksander Mervar je v svojem prispevku predstavil problematiko doseganja pričakovanih donosov reguliranih gospodarskih družb po Strategiji upravljanja kapitalskih naložb države v luči aktov za določitev regulativnih okvirov elektrooperaterjev in operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina. Kot je povedal, sam pripravljeno strategijo upravljanja naložb države pozdravlja, ob tem pa je opozoril, da ima ta pri reguliranih družbah napako,saj uspešnosti njihovega poslovanja ni moč meriti preko kazalnikov donosa na kapital (ROA) in kazalnikov reguliranega donosa na sredstva (ROE). Zato bi bilo po njegovem mnenju treba za merjenje uspešnosti poslovanja reguliranih družb določiti enotno metodologijo ugotavljanja prihodkov od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev, ki bo odražala primerljivost s tržnimi cenami gradenj, blaga in storitev. Dolgoročne finančne naložbe pa bi bilo treba klasificirati na tiste, katerih razlog nastanka je sklep ustanovitelja in na tiste, ki so nastale kot odločitev organov upravljanja in vodenja ter zanje določi ciljni ROE.

Na strateškem omizju o ekonomskih izzivih v energetiki je beseda tekla o različnih temah: vse od pričakovanih donosov, regulativnih okvirjev do kapitalskih naložb do pričakovanj lastnika. Najprej so spregovorili o tem, kaj donos sploh je in kako Agencija za energijo sploh določa stopnjo donosa. O slednjem je podrobneje spregovorila mag. Tina Štok iz Agencije za energijo, ki ni samo regulator trga, ampak na podlagi javnega pooblastila upravlja in usmerja regulirana podjetja k izvajanju učinkovitega in transparentnega delovanja. Mag. Nada Drobne Popovič iz SDH je poudarila, da povprečni kazalniki donosa  izhajajo iz leta 2015 sprejete Strategije upravljanja kapitalskih naložb države: na eni strani se upoštevajo najbolj pomembne in strateške naložbe podjetij, na distribucijski strani pa tudi kvaliteta omrežja. Večkrat je bilo slišati opozorilo, da bi dobički podjetij morali ostati njim, saj so investicije pomembne tudi za pridobivanje novih uporabnikov. Sogovorniki so si bili enotni, da bi bilo dogajanja v podjetjih treba spremljati, opravljati mednarodne primerjalne analize, po potrebi vpeljati spremembe, da bi se lahko prilagajali novim zahtevam evropske in slovenske zakonodaje. Opozorili pa so, da morajo SDH in regulirana podjetja delati z roko v roki, skupaj iskati vzajemne učinke in po potrebi poiskati boljše rešitve.  

David Batić iz Agencije za energijo je zbranim predstavil regulatorne spodbude za uvajanje pametnih omrežij v obdobju 2016 – 2018. Predstavil je metodološke spremembe (posodobitev kriterijev in sheme spodbud za investicijske projekte na področju pametnih omrežij ter uvedbo izvedbene spodbude za kvalificirane pilotne projekte na področju obračuna omrežnine na podlagi kritične konične tarife za spodbujanje izvajanja programov prilagajanja odjema in upravljanja s porabo električne energije) in cilje, ki jih bo agencija skušala doseči pri uvajanju pametnih omrežij. Prav transformacija obstoječih omrežij v t. i. pametna omrežja z integracijo novih tehnologij in rešitev je namreč pogoj, da bodo omrežja prihodnosti učinkovito zadostila kriterijem zmogljivosti, zanesljivosti, učinkovitosti in trajnosti.

Bojan Kuzmič, prav tako predstavnik Agencije za energijo, je spregovoril o gradnikih posameznih omrežnih pravil, njihovih vplivih in delovanju slovenskega veleprodajnega trga ter možnostih za udeležence trga ter zavezah za regulatorja. Kot je poudaril, omrežna pravila predstavljajo krovni okvir za kreiranje enotnega trga za električno energijo in zemeljskim plinom v EU in temeljijo na treh področjih, ki skupaj zagotavljajo uspešen in učinkovit trg.

Na okrogli mizi ob koncu srečanja so sogovorniki preleteli slišano in izluščili najpomembnejše ugotovitve ter pogledali v prihodnost trgov z energijo in storitev. Ugotovili so, da nova pravila pred regulirana podjetja postavljajo nove izzive in zahteve, zato naj jim SDH, ki jim kroji poslovanje, ter Agencija za energijo, ki jim postavlja regulatorno okolje, prisluhneta. Samo na ta način bo slovenska energetika lahko izkoristila priložnosti sodobnih tehnologij, kot so na primer pametna omrežja. Energetski trg namreč krojijo veliki, Slovenija pa na njem lahko najde svojo tržno nišo, v kateri je uspešna.

Previous Article ZENS predlaga postavitev E-polnilnic
Next Article Vlada določila besedilo ReNPROG
Print
1546
Video - povezava:https://www.youtube.com/embed/8Z1sQuSp21Q
Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.