Hidroenergija močno podcenjen in zapostavljen OVE v evropski energetski politiki

V uvodnem nagovoru je generalni direktor HSE Matjaž Marovt predstavil hidroenergetski sektor v Sloveniji. Hidroelektrarne v Sloveniji proizvedejo tretjino vse električne energije, še vedno pa imamo potencial izrabe vodnih virov, in sicer za 2 TW na leto. Slovenija je dobro na poti izpolnitve cilja OVE do 2020, saj smo v letu 2016 dosegli 16-odstotni delež, večino od tega pa so prispevale HE. Cilj za leto 2030 bomo dosegli z novimi HE, ki jih ima HSE v načrtu. Po njegovih besedah HE v obliki črpalnih HE ponujajo tehnologijo shranjevanja energije, česar se še premalo zavedamo, zato bodo HE tudi v prihodnje igrale pomembno vlogo. Kot je še dejal, za konkurenčnost HE v primerjavi z drugimi OVE potrebujemo stabilno regulatorno okolje in več podpore javnosti, saj gre za projekte z več pozitivnimi učinki za lokalno okolje, kar posledično pomeni boljšo razvitost tega okolja. Zato je po njegovem mnenju treba izenačiti položaj HE z drugimi OVE, ne samo na nacionalni, pač pa tudi na evropski ravni, kar bo za EU velik izziv, vsekakor pa verjame v svetlo prihodnost.

Yolanda Garcia Mezquita iz Evropske komisije je poudarila, da električna energija ne igra pomembne vloge le v našem vsakdanjem življenju, pač pa predstavlja enega izmed stebrov evropske energetske politike. Smo v času prehoda na čisto energijo, kar bo preoblikovalo energetski sektor. Naša zaveza Pariškemu sporazumu pomeni velik porast OVE, do leta 2030 naj bi dosegli 30-odstotni delež, leta 2050 pa naj bi bila elektrika pridobljena samo iz obnovljivih virov. To bo predstavljalo velik izziv za zanesljivo oskrbo in ohranjanje ravnovesja v elektroenergetskem sistemu. Evropska komisija je nov zakonodajni paket Čista energija za vse Evropejce pripravila z namenom pomagati vsem akterjem na energetskem trgu pri vpeljavi vse več OVE, saj se morajo pravila prilagajati novim razmeram. Novi paket spodbuja investicije in regionalno sodelovanje, ki omogoča učinkovit način reševanja morebitnih kriz pri oskrbi z elektriko. To pa posledično pomeni bolj fleksibilen in zanesljiv energetski sektor. Pri doseganju zadanih ciljev OVE bodo, po njenem mnenju, pomembno vlogo igrale prav hidroelektrarne. Ne samo, da so bolj zanesljiv vir kot veter in sonce, še pomembnejšo vlogo bodo imele pri reševanju morebitnih kriznih situacij. Zato je potreba po sodelovanju in vnaprejšnjem načrtovanju med državami še toliko bolj pomembno. Omenjeni zakonodajni paket zato daje poudarek vnaprejšnjem predvidevanju in pripravljenosti na morebitne krizne situacije po skupnih metodah in z enakimi orodji v vseh državah. Po njenem mnenju je treba ustvariti zaupanje med državami, med seboj deliti pomembne informacije in uvesti monitoring na ravni EU. Samo tako bomo zagotovili zanesljivo in kakovostno oskrbo z elektriko takrat, ko jo bomo potrebovali.

Toni Kekkinen iz podjetja Fortum Sverige AB je prav tako poudaril, da je mednarodno sodelovanje ključno za zanesljivo oskrbo, prehod na čisto energijo pa ponuja različne rešitve. Prav tako se konkurenčnost posameznih tehnologij med regijami močno razlikuje. Na Švedskem je takšna vetrna tehnologija, a če hočemo ostati konkurenčni, moramo izrabiti vse dane možnosti. Ker imajo tudi na Švedskem težave z dolgotrajnim pridobivanjem vseh potrebnih dovoljenj za investicije, pa četudi samo za rekonstrukcije, je treba najti ustrezen pristop do lokalnih skupnosti, kar bo omogočilo nadaljnji razvoj HE. Po njegovem mnenju bodo HE v prihodnje v samem jedru OVE, saj bodo zagotovile, da bomo imeli elektriko takrat, ko jo bomo najbolj potrebovali.

K razogljičenju bo najbolj prispevalo sodelovanje vseh akterjev

Na konferenci je beseda tekla tudi o e-mobilnosti, sogovorniki pa so se posvetili predvsem vprašanju ali sveženj ukrepov za čisto mobilnost, ki ga je lani sprejela Evropska komisija in vsebuje nove cilje glede povprečnih emisij CO₂ za nove osebne avtomobile in kombinirana vozila v EU, omogoča popolno razogljičenje prometa do 2020. Predvsem pa se tu odpira tudi vprašanje, kako avtomobilska industrija podpira to zakonodajo. Kot so ugotovili, sveženj ukrepov zaenkrat ni upravičil svojega namena in je EU postavila premalo ambiciozne cilje. Poleg tega bi morala biti jasna tudi zakonodaja, namenjena avtomobilski industriji, ki bi morala določati tudi spodbude oziroma kazni. Prav ta industrija bo prevzela ključno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Pred njo so veliki izzivi, ki bodo posledično strukturno spremenili sektor in le sodelovanje med podjetji bo pripeljalo do popolnega razogličenja prometa. Lahko pričakujemo, da se bodo prav zaradi ciljev glede e-mobilnosti do leta 2020 v kratkem začele odvijati velike spremembe, česar se v avtomobilski industriji zelo dobro zavedajo. Tako mnoga podjetja, med njimi tudi ENEL X in Nissan, že ponujajo različne rešitve za uporabnike, ki bodo pripeljale do razogljičenja prometa. Predstavnika obeh omenjenih podjetij sta te rešitve poslušalcem tudi predstavila. Prav tako so lahko spoznali tudi promet na Norveškem, ki je vodilna država v prodaji električnih vozil. Država si je zastavila zelo ambiciozne cilje na področju razogljičenja prometa osebnih vozil, dostavnega in tovornega prometa, ladijskega in letalskega prometa znotraj države, ki je zaradi razgibanosti države med domačini najučinkovitejši način prevoza.

Kot so poudarili, bo prihodnost prometa električna predvsem zaradi treh razlogov: podnebnih sprememb, nižanja stroškov in večanja učinkovitosti baterij ter vloge, ki jo lahko odigra baterija v elektroenergetskem sistemu in s tem odloži potrebno investicijo v distribucijsko omrežje. Za brezogljični promet pa je seveda potrebna tudi ustrezna infrastruktura. Kot so opozorili, mora na ravni EU vsak igralec imeti svojo vlogo glede na svoje zmožnosti, potrebujemo pa tudi nekoga, ki bo prevzel vodilno vlogo. Pri iskanju rešitev je treba upoštevati, da EU sestavljajo različne države, kar pomeni, da bi neka rešitev v eni državi lahko pomenila prednost, v drugi pa slabost. Ne smemo pa pozabiti, da so končni uporabniki tisti, ki bodo imeli zadnjo besedo.