Izpostavili pozitivne izkušnje NEK

Drugi dan mednarodne konference Jedrska energija za novo Evropo 2020 (Nuclear Energy for New Europe 2020), ki se je letos v živo in na daljavo udeležuje več kot 150 vodilnih jedrskih strokovnjakov iz več kot 20 držav Evrope in vsega sveta, so začeli z vabljenima predavanjema predstavnikov slovenske jedrske energetike.

O robustnosti NEK, ki zanesljivo dobavlja elektriko v vseh pogojih

Janez Krajnc iz NEK je v prispevku na temo robustnosti obratovanja jedrske elektrarne poudaril, da so originalne projektne rešitve NEK dobra osnova za varno in stabilno obratovanje nuklearne elektrarne. »Vendar pa to ni dovolj za zanesljivo dobavo električne energije pri vseh izzivih, ki jih prinaša hitro se spreminjajoči svet v celotni življenjski dobi elektrarne,« je razložil Krajnc in nadaljeval: »V Nuklearni elektrarni Krško nenehno izvajamo aktivnosti, s katerimi gradimo odpornost elektrarne na potencialne motnje: ponovno ocenjujemo projektne osnove in predpostavke, posodabljamo opremo, izboljšujemo procese ter vlagamo v visoko usposobljenost zaposlenih, brez katerih ne more uspešno delovati nobena tehnologija.«

Kot je poudaril Krajnc, NEK tudi v letošnjem letu zagotavlja stabilno proizvodnjo električne energije kljub dogodkom, kot sta pandemija ali potres v bližini Zagreba. Na elektrarni pa že nekaj časa potekajo intenzivne aktivnosti za zagotovitev stabilnega delovanja do konca podaljšane življenjske dobe. Ta je poleg končne ureditve ravnanja z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki ter vzpostavitve suhega skladiščenja izrabljenega jedrskega goriva med osrednjimi dolgoročnimi obratovalnimi izzivi NEK. Krajnc se je v prispevku osredotočil tudi na ukrepe v zvezi s COVID-19, ki so jih v NEK sprejeli že zgodaj, pred razglasitvijo epidemije v Sloveniji, številne ukrepe pa so ohranili tudi po razglasitvi njenega konca. Skrbno izvajanje sprejetih ukrepov je še posebej pomembno v luči načrtovanja remonta NEK, ki bo spomladi 2021.

O pozitivnih ekonomskih, podnebnih in družbenih učinkih jedrske energetike

Drugo vabljeno predavanje se je osredotočilo na načrtovano širitev jedrskih proizvodnih zmogljivosti za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, podal pa ga je Bruno Glaser iz Skupine GEN. Poudaril je pozitivne učinke, ki jih prinaša jedrska energetika: »Vsak inštalirani gigavat jedrske energije pomeni pozitivne makroekonomske učinke v višini 4,3 milijarde evrov v evropskem BDP-ju.«

Med pozitivnimi obstoječimi učinki jedrske energetike za Slovenijo je nanizal: 2,2 milijarde evrov za slovenski BDP, 5.500 delovnih mest (od tega 2.500 visokokvalificiranih delovnih mest), 1,6 milijarde za dohodke slovenskih gospodinjstev in 0,6 milijarde evrov javnofinančnih prihodkov. »Projekt JEK 2 po eni od treh različic, obravnavanih v Predinvesticijski zasnovi, z inštalirano močjo 1.100 MW pomeni med 8,6 in 9,4 TWh nizkoogljične električne energije. To je za Slovenijo in širšo regijo potreben in izvedljiv projekt. Zagotavlja ugodno ceno elektrike za državljane in gospodarstvo, kar povečuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ter krepi zanesljivost samooskrbe odjemalcev z električno energijo. Je tudi podnebno, okoljsko in prostorsko sprejemljiv projekt s pozitivnim vplivom na biotsko raznovrstnost in habitate. V zaključku prispevka je Glaser predstavil stanje projekta in načrtovane naslednje korake.

Na konferenci danes tudi o raziskovalnih reaktorjih, reaktorski fiziki in jedrski termohidravliki

Konferenco danes nadaljujejo s prispevki v živo in daljavo, med drugim v tematskih sklopih o raziskovalnih reaktorjih, reaktorski fiziki, jedrski termohidravliki in varnostnih analizah. Organizirali so tudi bogato postersko predstavitev s 96 tematskimi posterji, ki so za registrirane udeležence na ogled tudi na daljavo.

Jutri pa bo prvič v sklopu mednarodne konference Jedrska energija za novo Evropo in ob podpori ameriškega ministrstva za energijo potekal sestanek delovne skupine Mednarodnega okvirja za jedrsko sodelovanje (IFNEC – International Framework for Nuclear Energy Cooperation), ki se ukvarja tudi z razvojem mednarodnih odlagališč visokoradioaktivnih odpadkov, njen sopredsedujoči pa je dr. Tomaž Žagar iz Skupine GEN in predsednik DJS.

Na včerajšnjem odprtju konference o današnji in prihodnji vlogi jedrske energije in jedrske znanosti

Konferenco Jedrska energija za novo Evropo 2020 so včeraj popoldan odprli doc. dr. Tomaž Žagar, predsednik DJS, izr. prof. dr. Luka Snoj, predsednik programskega odbora letošnje konference in vodja odseka za reaktorsko fiziko pri Institutu »Jožef Stefan«, ter slavnostna govornika dr. Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, in Blaž Košorok, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo. Poudarili so današnji in prihodnji pomen jedrske energije in jedrske znanosti v Sloveniji z znanstveno-raziskovalnega, energetskega in podnebnega zornega kota.

Odprtju dogodka se je na daljavo kot slavnostni govorec pridružil William D. Magwood, IV, generalni direktor Agencije za jedrsko energijo pri OECD, ki je poudaril vlogo jedrske energije pri razogljičenju in pomembnost sodelovanja med državami v okviru OECD NEA in širše. Izpostavil je vlogo znanosti in izobraževanja kot gonilnih sil napredka in razvoja ter podpore uporabi jedrskih tehnologij. V zaključku prvega konferenčnega dne so sledili prispevki na temo novih jedrskih elektrarn in reaktorjev ter razvoja malih modularnih jedrskih elektrarn, ki so jih na daljavo podali Anton Moskvin (Rosatom), Richard M. Springman (Holtec International) in Scott Rasmussen (NuScale Power).