Kljub drugačnim predvidevanjem TE-TOL leto 2012 končal pozitivno
Polona Bahun
/ Categories: Energetika

Kljub drugačnim predvidevanjem TE-TOL leto 2012 končal pozitivno

Nadzorni svet je sprejel letno poročilo družbe za leto 2012, ki izkazuje slabih 300 tisoč evrov dobička, ter dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja Sama Lozeja imenoval za direktorja družbe za mandatno obdobje petih let.

Na dnevnem redu je bila tudi obravnava novelirane razvojne strategije družbe, a so se nadzorniki odločili, da bo tej temi posvečena naslednja seja, ki bo predvidoma sredi maja.

Kot smo že pisali, je poslovni načrt za leto 2012 predvideval 5,7 milijona evrov izgube. Ključni razlogi za takšna predvidevanja so bili predvsem velik razkorak med visoko lastno (proizvodno) ceno električne energije in nizko prodajno (tržno) ceno električne energije ter nepredvidljivo gibanje na trgu z energenti. Poleg tega na končni poslovni rezultat vpliva tudi potrebna količina emisijskih pravic za izpuste CO2. Slednje bo zaradi več kot 50-odstotnega zmanjšanja brezplačno podeljenih pravic bistveno bolj kot doslej vplival na poslovanje v letu 2013.

Družba je z vsemi ukrepi in nenačrtovanimi prihodki uspela poslovno leto 2012 zaključiti s slabih 300 tisoč evri dobička. Kot je ob tem pojasnil direktor Samo Lozej, je načrtovano izgubo TE-TOL uspel postopno zmanjševati z ukrepi zniževanja in nadzorovanja obvladljivih stroškov ter racionalizacijo poslovanja. K izboljšanju rezultata so poleg ugodnega nakupa dodatne količine energenta na trgu prispevali tudi drugi prihodki, predvsem iz naslova prodaje dodatnih količin električne energije na prostem trgu in večjega priliva iz naslova zelene električne energije, ki jo TE-TOL proizvede iz lesne biomase. TE-TOL je tako v letu 2012 iz lesne biomase proizvedel deset odstotkov vse energije, na nacionalnem nivoju pa ta delež predstavlja največji prispevek zelene energije, proizvedene v soproizvodnji iz lesne biomase.

Dosežen poslovni rezultat sicer vpliva na boljšo končno finančno sliko družbe za leto 2012, a žal, kot izpostavlja Samo Lozej, ne zagotavlja potrebne akumulacije sredstev za nujen tehnološki razvoj TE-TOL. Ta je velikega pomena tako za utrjevanje njegove vloge v energetskem sektorju Slovenije, kot tudi ali še posebej za ohranitev in razvoj energetske prihodnosti Mestne občine Ljubljana. Iskanje vseh možnosti in ukrepov za vzpostavitev dolgoročno vzdržnega poslovanja družbe tako ostaja ključen pogoj za nujno potreben razvoj. Ukrepe namerava TE-TOL izvajati tudi z okrepitvijo sinergijskih področij z lastnikom, to je z Energetiko Ljubljana. Med trenutno ključnimi napori obeh družb je dvig fiksnega dela cene toplote, ki je že več let zamrznjen in na račun katerega bi lahko vzpostavili dolgoročno vzdržno poslovanje TE-TOL, ki bo omogočilo ustvarjanje denarnih sredstev za nujno potreben razvoj, v katerem ima osrednji pomen postopna zamenjava premoga z zemeljskim plinom (prigradnja plinsko-parne elektrarne).

Daljinski sistem ogrevanja v Ljubljani je zaradi sočasne proizvodnje električne in toplotne energije glede na ostale primerljive večje daljinske sisteme v Sloveniji najugodnejši. V letu 2012 je povprečna cena megavatne ure za gospodinjstvo znašala okoli 62 evrov, ostala mesta s primerljivimi sistemi so bila od Ljubljane dražja tudi za več kot 30 evrov na megavatno uro. Kot je povedal Samo Lozej, se v TE-TOL zavedajo, da je podražitev ogrevanja neljub in skrajni ukrep, vendar pa bi bilo daljinsko ogrevanje v Ljubljani kljub načrtovani podražitvi še naprej najugodnejše. Ob tem je še pojasnil, da podražitve ne morejo izvesti sami, ampak je za to potrebna odločitev pristojnih državnih organov. (pb)

Previous Article Sončne elektrarne brez emisij CO2
Next Article Komisija zahteva izpolnitev obveznosti
Print
1965