Mag. Andrej Ribič začel nov mandat predsednika uprave

Osnovni cilj je bil racionalizacija in optimizacija poslovanja podjetja v smeri stroškovne učinkovitosti in finančne trdnosti, ki bi podjetju omogočila, da z lastnim poslovanjem zagotavljajo zadostna sredstva za obnovo in razvoj omrežja. To jim je v celoti uspelo, saj podatki kažejo, da je podjetju v teh letih uspelo kreditno sposobnost podvojiti. Danes podjetje ustvarja že več kot 43 milijonov denarnega toka, letno v omrežje investirajo več kot 30 milijonov evrov in v naslednjih letih načrtujejo dvig investicijskega ciklusa celo proti 40 milijonom evrov, poudarja mag. Andrej Ribič. Kljub temu so znižali zadolženost, samo v lanskem letu za deset milijonov evrov, v obeh mandatih pa že za več kot 40 milijonov evrov. Družbo so finančno stabilizirali in že drugo leto zapored pridobili certifikat zlate bonitete odličnosti AAA. Danes Elektro Ljubljana sodi med dvajset največjih in najbolj dobičkonosnih podjetij v Sloveniji. Bili so prva družba, ki je uresničila zahteve in strategijo SDH po odprodaji hčerinske družbe. Z zamenjavo deležev Elektra energije so v družbi GEN-EL, ki je solastnica družbe Gen-I, pridobili 25-odstotni delež in tako družbi Elektro energija zagotovili strateškega partnerja in stabilen razvoj.

Kot je povedal mag. Andrej Ribič, v prihodnje nameravajo nadaljevati s tem trendom. Čaka pa jih intenzivno delo na področju prilagajanja omrežja razpršenim virom, digitalizaciji omrežja ter povečani porabi in prenosu energije. Vsa distribucijska podjetja so namreč pred velikimi spremembami, ki bodo odločilno vplivale na podobo elektroenergetskega omrežja in na način življenja ljudi. Odjem električne energije iz prenosnega omrežja se zmanjšuje, povečuje pa se iz distribucijskega. Najpomembnejša dejavnika za to pa sta e-mobilnost in razvoj pametnih omrežij.

Tako je v podjetju v teku razpis za nadgradnjo sistema vodenja s sodobnim sistemom ADMS, ki bo omogočal nadaljnji razvoj funkcionalnosti, ki jih pred distribucijsko omrežje postavljajo razpršeni viri, samooskrba, toplotne črpalke in električna vozila. Prav tako naložbeni načrt za obdobje 2018-2021 predvideva sredstva za prenovo RTP Hrastnik in izgradnjo RTP Vodenska, vključno z ukinitvijo 35 in 10 kV nivoja ter dokončanjem prehoda distribucijskega omrežja Zasavja (Trbovlje, Hrastnik) na 20 kV. Med večjimi infrastrukturnimi projekti so še izgradnja 52 km 110 kV vodov (2x110 kV Grosuplje-Trebnje in Kamnik-Visoko) in dobrih 4 km 110 kV KB (PCL-Center-TeTOL), 4 RTP 110/20kV (dokončanje PCL, Ivančna gorica, Dobruška vas in Toplarna LCL).
V teku je tudi projekt izgradnje naprednega merilnega sistema, s katerim bo Elektro Ljubljana do leta 2025 dokončal opremljanje merilnih mest z naprednimi števci. Konec leta je bilo v sistem vključenih 41,7 odstotka merilnih mest. Za ta projekt so na razpisu MzI pridobili 5,4 milijona evrov nepovratnih evropskih kohezijskih sredstev.

Na področju razvojno-raziskovalnih projektov uspešno sodelujejo v mednarodnih in domačih konzorcijih. Trenutno sodelujejo v projektih Integrid, ki združuje storitve virtualne elektrarne tako za potrebe dobavitelja kot tudi za potrebe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, FutureFlow – »Oblikovanje e-trgovalne rešitve za izravnavo električne energije na izravnalnem trgu in prerazporejanje proizvodnje v Evropi«, projektu Flexitranstore, pri katerem Elektro Ljubljana sodeluje s testiranjem senzorjev DLR (Dynamic Line Rating), ki bodo nameščeni na izbranem VN daljnovodu in v projektu EDI – European data incubator, v okviru katerega bodo razvijali programsko opremo za obdelavo velikih količin podatkov. Sodelujejo pa tudi pri pripravi projektov na področju EL v okviru 2. faze projekta NEDO.