Največ energije v letu 2016 je bilo namenjeno rabi v prometu
Polona Bahun
/ Categories: Energetika

Največ energije v letu 2016 je bilo namenjeno rabi v prometu

Količina energije za končno rabo se je v 2016 v primerjavi s prejšnjim letom povečala za štiri odstotke. Najbolj se je povečala količina geotermalne in sončne termalne energije (za 12 odstotkov). Za končno rabo v gospodinjstvih je bilo namenjene 23 odstotkov energije, kjer so prevladovala lesna goriva (42 odstotkov).

Kot že rečeno, je količina energije, namenjene končni rabi, v Sloveniji v letu 2016 znašala okoli 206.000 TJ. Največji porabnik je bil sektor prometa (39 odstotkov), drugi največji porabnik je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (26 odstotkov), tretji največji porabnik pa so bila gospodinjstva (23 odstotkov). Drugi porabniki, vključno s kmetijstvom so porabili 12 odstotkov energije.

Količina energije, namenjene končni rabi, se je v 2016 v primerjavi s prejšnjim letom povečala za štiri odstotke. Najbolj se je povečala količina geotermalne in sončne termalne energije (za 12 odstotkov). Sledili so zemeljski plin (za sedem odstotkov), naftni proizvodi (za pet odstotkov), daljinska toplota (za tri odstotke), električna energija (za dva odstotka) ter obnovljivi viri v obliki lesa, bioplinov, biogoriv in odpadkov (za odstotek). Zmanjšala pa se je poraba trdnih goriv in sicer za devet odstotkov.
V Sloveniji smo v letu 2016 skoraj polovico (47 odstotkov) končne energije porabili v obliki naftnih proizvodov. Drugi največji delež je bila električna energija (23 odstotkov). Na tretjem mestu je bila raba obnovljivih virov energije (13 odstotkov), sledili so zemeljski plin (12 odstotkov), toplota (štiri odstotke) in trdna goriva (odstotek).

Gospodinjstva so v letu 2016 porabila okoli 48.000 TJ energije, kar je 23 odstotkov skupne količine energije, namenjene končni rabi v Sloveniji. Količina energije, namenjene končni rabi v gospodinjstvih, se je v primerjavi z letom 2015 povečala za okoli tri odstotke. Najbolj se je povečala raba energije za ogrevanje prostorov, ki je bila v primerjavi s prejšnjim letom večja za skoraj pet odstotkov. Raba električne energije za druge namene (razsvetljava in električni aparati) se je povečala za nekaj več kot dva odstotka, raba energije za ogrevanje sanitarne vode pa za 0,2 odstotka. Raba energije za kuhanje je ostala na enaki ravni kot v letu 2015. Za okoli 29 odstotkov pa se je zmanjšala raba energije za hlajenje prostorov.

Največji del energije je bil namenjen za ogrevanje prostorov, in sicer okoli 31.000 TJ ali skoraj 65 odstotkov. Za ogrevanje sanitarne vode je bilo namenjenih skoraj 16 odstotkov, za razsvetljavo in električne naprave 15 odstotkov, za kuhanje okrog štiri odstotke, za hlajenje prostorov pa 0,4 odstotka vse energije.

Med energenti, porabljenimi v letu 2016 v gospodinjstvih, je delež lesnih goriv (sem sodijo polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi) znašal okoli 42 odstotkov. Raba električne energije je pomenila nekaj več kot 24 odstotkov vse v gospodinjstvih porabljene energije, poraba zemeljskega plina deset odstotkov, poraba ekstra lahkega kurilnega olja okoli deset odstotkov, poraba daljinske toplote nekaj več kot sedem odstotkov, drugi energenti pa so bili porabljeni v manjših deležih.

Previous Article V Brestanici prvo vrtenje turbine novega plinskega bloka
Next Article Po devetih mesecih 3,2-odstotna rast odjema
Print
1179