Slovenija uspešna pri zmanjševanju toplogrednih plinov

Vlada se je včeraj seznanila s Prvim letnim poročilom o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Hkrati je vlada naložila Ministrstvu za finance, Ministrstvu za infrastrukturo ter Ministrstvu za okolje in prostor, da pospešijo izvajanje ukrepov operativnega programa, določenih v poglavjih Zelena rast, Stavbe in Promet, načrtujejo proračunska sredstva in administrativne zmogljivosti za izvajanje ukrepov v načrtovanem obsegu ter o napredku pri izvajanju ukrepov redno poročajo Ministrstvu za okolje.

Prvo letno poročilo o izvajanju operativnega programa sicer podaja oceno doseganja ciljev in pregled izvajanja ukrepov. Ocena doseganja ciljev podaja zelo pozitivno sliko gibanja emisij, pregled izvajanja pa kaže na določen napredek pri izvajanju ukrepov ter v priporočilih izpostavlja tista področja, kjer je ukrepanje potrebno okrepiti. V Sloveniji se v zadnjih letih emisije toplogrednih plinov zmanjšujejo. V drugem Kjotskem obdobju (2013 - 2020) oziroma v obdobju od začetka veljavnosti podnebno energetskega paketa EU in zavezujočih ciljev zmanjševanja emisij TGP, so se emisije zmanjšale na najnižjo raven po osamosvojitvi. Nadalje podatki potrjujejo, da Slovenija uspešno izpolnjuje svoje obveznosti in zastavljene letne cilje znatno presega. Tudi najnovejše projekcije kažejo, da bodo obvezujoči nacionalni cilji v celotnem obdobju 2013 – 2020 doseženi in celo preseženi.

Cilj Slovenije je namreč, da se do leta 2020 emisije toplogrednih plinov ne bi povečale za več kot štiri odstotke glede na leto 2005 in se nanaša na izpuste virov, ki niso vključeni v shemo trgovanja z emisijami. Ciljan vrednost za leto 2013 je znašala 12.324 kt CO2 ekv.,pri čemer so bile emisije v tem letu nižje od letnega cilja za 12,6 odstotka. Prav tako so se zmanjšale v letu 2014, ko je bil zastavljen cilj presežen za 13,8 odstotka, na podobno zmanjšanje emisij pa kažejo tudi prve ocene za leto 2015.

Promet prispeva kar 51-odstotkov vseh emisij

Največje zaostanke pri izvajanju politik in ukrepov kažejo kazalci v sektorju prometa, kjer operativni program načrtuje največja absolutna znižanja emisij. Ta sektor prispeva tudi največji delež emisij, in sicer 51-odstotnega, pri čemer je variabilnost emisij iz tega sektorja zelo velika – tudi do 18-odstotna letna rast - zato lahko pomembno ogrozi sicer uspešna prizadevanja za dosego zastavljenih ciljev. Promet je tudi edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju od 2005 do 2013 povečale, in to kar za 23 odstotkov.
Večji zaostanki se pri izvajanju ukrepov kažejo še v poglavjih Zelena rast gospodarstva in Stavbe, ki hkrati predstavljata največjo priložnost za širše pozitivne učinke ukrepov zniževanja emisij TGP na gospodarsko rast, delovna mesta in dolgoročen trajnostni razvoj. Posebej pomembno je zagotoviti izvedbo naložb v prenovo stavb po predvideni dinamiki, spodbujati celovite prenove in zagnati mehanizem energetskega pogodbeništva za večji okoljski in razvojni učinek vloženih javnih sredstev.

Pomembno je tudi, da je bil od sprejema operativnega programa dosežen napredek pri zagotavljanju finančnih sredstev za izvajanje ukrepov, v Sklad za podnebne spremembe se prihodki iz naslova evropske sheme trgovanja z emisijami stekajo v celoti in ne le polovično, kot do leta 2015. Stabilna finančna sredstva so predvidena tudi v okviru evropske kohezijske politike in spodbujanja učinkovite rabe energije (URE) ter obnovljive vire energije (OVE) v okviru energetske politike. Omenjeni dodatni finančni viri bodo spodbudili ukrepe URE in OVE, nakup okolju prijaznejših vozil, ozaveščanje javnosti o koristih izvajanja ukrepov, kar bo vplivalo na zniževanje emisij TGP tudi v naslednjih letih. Posamezni ukrepi torej kažejo na pomembne premike v smeri prehoda v nizkoogljično družbo, vendar pa sedanji trendi še ne zagotavljajo dolgoročnega obvladovanja emisij. Glede na zaostrovanje ciljev po letu 2020 bo treba okrepljeno izvajanje in dolgoročno načrtovanje postopnega zniževanja emisij TGP v vseh sektorjih.

Brane Janjić