V Sloveniji hodimo po pravi poti

Beseda je tekla o tem, kaj lahko elektroenergetika naredi za zmanjšanje toplogrednih plinov, kaj konkretno elektroenergetika že dela na tem in kje so še potenciali za zmanjšanje ogljičnega odtisa. Niso se mogli izogniti pogovora o tem, kateri so izzivi na poti do res trajnostne elektroenergetike in kako daleč od te smo danes. Dotaknili so se tudi vprašanj, kako pomembno je pri tem povezovanje z drugimi sektorji, ali je razvoj novih tehnologij, ki prispevajo k zmanjšanju emisij oziroma okoljskega odtisa, dovolj hiter, da bomo dosegli zastavljene cilje, kako uspešno posamezne družbe sledijo izpolnjevanju vse bolj zaostrenih trajnostnih ciljev ter kaj čaka slovensko in evropsko elektroenergetiko čez desetletje in kaj do sredine stoletja.

V uvodnem predavanju je predsednik grozda Schneider Electric za JV Evropo dr. Petr Herman slušateljem spregovoril o tem, zakaj je elektrifikacija tako pomembna za trajnostno prihodnost. Poudaril je, da smo na kritični točki, ko še lahko ukrepamo zaradi globalnega segrevanja ozračja, saj smo blizu kritične točke brez povratka, zato moramo ukrepati takoj. Elektrifikacija in digitalizacija bosta pri tem odigrati ključno vlogo. EU in 27 držav članic želi voditi to pot, zato so si zadali visoke cilje. Glavna med njimi sta vsekakor, da bo Evropa do leta 2050 prva brezogljična celina oziroma še prej, da bo do leta 2030 izpuste zmanjšala za 55 odstotkov. Pri tem so nam lahko v veliko pomoč evropska sredstva, saj tem področjem do sedaj še nikoli ni bilo na voljo toliko denarja. Od tega ne sme biti manj kot 37 odstotkov sredstev porabljenih v naslednjih treh letih. Elektrika oziroma celotna veriga, torej proizvodnja, distribucija in poraba, imata pri tem zelo pomembno vlogo. Ne gre pa pozabiti na inovacije, ki bodo pripomogle k doseganju cilja, ki smo si ga zastavili. Dobra novica je, da so vse potrebne tehnologije (izkoriščanja OVE in digitalizacije distribucijskega omrežja) za dosego tega cilja na voljo že danes. Veliko pa je treba storiti še na infrastrukturi in v industriji, kot na primer energetski menedžment in avtomatizacija, ki ju je treba integrirati v procese. To bo omogočilo večjo učinkovitost celotnih sistemov. Vse je torej na ustreznem usposabljanju ljudi, da bodo lahko zgradili bolj konkurenčno gospodarstvo in prispevati k evropskemu zelenemu dogovoru. Kot je izpostavil, je sedaj ravno pravi čas, da Slovenija zelo pametno izrabi evropska sredstva, ki so ji na voljo.   

Ljudi je za sodelovanje pri prehodu treba ozavestiti 

Vodja prodaje pri Schneider Electric Slovenija Aleš Bučar je dejal, da način elektroenergetskega sistema ostaja enak, srečujemo pa se z novimi izzivi. Zato bi morali spoznati nove tehnologije in jih koristno uporabiti v elektroenergetskem sistemu, še zlasti v distribucijskem, kjer imamo veliko število nizko- in srednjenapetostnih vodov. Po novih tehnologijah pa je treba poseči tudi zato, ker so trenutne tehnologije okoljsko sporne. Kot je dejal, je izraba obstoječih zmogljivosti še vedno premajhna in korak naprej večji trajnosti bi lahko naredili že z boljšo izrabo resursov, predvsem pa z drugačnim načrtovanjem. Njihovi glavni vodili, ki jima v podjetju sledijo, sta predvsem primeren odziv pri vpeljavi novih tehnologij ter osveščanje na vseh nivojih. Torej, da se čim več ljudem prikaže pozitivne učinke prehoda v trajnostno prihodnost. 

Igor Podbelšek iz EIMV je poudaril, da si je Slovenija v kratkem času zastavila zelo visoke cilje zmanjševanja emisij, ki jih sedaj konkretizira po sektorjih, zato je nujen prehod v obdobje aktivnih razprav in izvedbe. Kot je dejal, se je treba zavedati, da je povprečen slovenski uporabnik racionalen, zato potrebujemo širšo komunikacijo z njimi. Ker smo kot družba cenovno občutljivi, potrebujemo mešanico velikih in malih energetskih virov. Zato je prihodnost treba graditi na osnovi izkušenj. Upoštevati je treba, da bo intenzivna tranzicija trajala deset ali več let, da brez uporabe novih tehnologij ne bo šlo. V privatnem sektorju že iščejo prave stroškovno učinkovite rešitve, ki bodo dozorele in postale del vsakdana.

Svetovalec uprave Elektra Ljubljana dr. Jurij Curk je dejal, da je distribucija le en igralec pri zmanjševanju emisij. Pri tem mora veliko narediti celotni energetski sektor. Sami so že dolgo aktivni na tem področju, vse pa gradijo iz dosedanjih izkušenj. Te kažejo, da jih čakajo še številni izzivi, če želimo, da bo omrežje res pripravljeno na trajnostno prihodnost. Torej na vse, kar je obnovljivo in nima vpliva na okolje. Pri tem morajo sodelovati vsi, od odjemalcev do sektorjev, ki pa morajo za kakovostno storitev prevzeti tudi določeno odgovornost. Zato se je treba pogovarjati s pametnimi argumenti in številkami.  

Vodja sektorja Omrežje v Elektru Gorenjska dr. Ciril Kafol je izpostavil, da trenutno omrežje ni pripravljeno na vse spremembe, ki se morajo zgoditi. Pri tem pa ne bodo dovolj le pametna omrežja, ampak je ključna digitalizacija. Ključna izziva pa sta tudi financiranje in implementacija. Nove tehnologije prinašajo kompleksnost, prihodnost pa bo zagotovo temeljila na elektriki. Da bi dosegli zadosten odziv uporabnikov, bo potrebnega še nekaj časa, da bodo stvari dozorele. 

Vodja Laboratorija za energetske strategije na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko dr. Andrej Gubina je poudaril, da je prišel čas za premik iz cone udobja v investiranje. Od razumevanja vseh deležnikov širše javnosti pa je odvisno, kako se bomo odločili, saj mora vsak narediti svoj del naloge. Zato je še toliko bolj pomemben pravi pristop do odjemalcev. Potrebujemo družbeni konsenz, saj se spremembe lahko zgodijo zelo hitro, vsekakor pa smo že na poti do tja. Ali bomo dosegli cilj, pa je odvisno od razumevanja in povezovanja vseh deležnikov.