Ministri EU za energijo in okolje na ločenih zasedanjih o isti temi
Polona Bahun
/ Categories: Energetika

Ministri EU za energijo in okolje na ločenih zasedanjih o isti temi

Največ pozornosti ministrov, pristojnih za energijo, je bilo namenjene zimskemu svežnju sedmih zakonodajnih predlogov Čista energija za vse Evropejce. Države članice so se seznanile z zaključkom pogajanj o zakonodajnih predlogih, ki prinašajo pomembne novosti za podnebno-energetske cilje EU do leta 2030 in za delovanje elektroenergetskega trga. Ob tej priložnosti so ministri, med njimi tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, izmenjali mnenja o dolgoročni strategiji EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu s Pariškim sporazumom.

Že junija je bil namreč dosežen politični dogovor med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom EU o zakonodajnih aktih, ki določajo nove cilje EU na področju spodbujanja rabe obnovljivih virov energije (OVE) in energetske učinkovitosti ter nov način upravljanja Energetske unije. Tekom pogajanj se je zaradi zahtev Evropskega parlamenta povečala ambicioznost pri ciljih EU do leta 2030 s prvotno dogovorjenih 27 odstotkov deleža OVE in 27 odstotkov izboljšane energetske učinkovitosti na 32 odstotkov deleža OVE in 32,5 odstotka izboljšane energetske učinkovitosti na ravni EU do leta 2030. Nacionalni deleži sicer niso določeni, od držav pa se pričakuje, da bo vsaka prispevala sorazmerno breme. Slovenija bo cilje določila v nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu, ki bo moral biti sprejet najkasneje do 31.decembra 2019.

Svet EU je opravil tudi politično razpravo o Dolgoročni strategiji EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu s Pariškim sporazumom. Ministrica Alenka Bratušek je v svojem prispevku izpostavila težave pri umeščanju velikih OVE projektov v prostor in potrebo po iskanju skupnih, evropskih rešitev za ta problem.

Ministri so se na zasedanju seznanili še z nedavnimi dogodki na področju zunanjih energetskih odnosov, s stanjem pogajanj o reviziji plinske direktive in reviziji uredbe o instrumentu za povezovanje Evrope ter z delovnim programom prihodnjega romunskega predsedstva.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek se je ob robu zasedanja srečala tudi s podpredsednikom Evropske komisije, odgovornim za Energetsko unijo, Marošem Šefčovičem, in z evropskim komisarjem, odgovornim za energijo in podnebje, Miguelom Ariasom Cañetejem.

Tudi tokratno zasedanje obarvano podnebno

Istočasno je potekalo tudi zadnje zasedanje Sveta EU za okolje v letošnjem letu, ki se ga je udeležil državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Simon Zajc. Tudi tokratno zasedanje je bilo obarvano podnebno, saj se je razprava v veliki meri nanašala na potrebne ukrepe za zmanjševanje emisij v EU do leta 2030 ter prihodnje korake za dosego podnebne nevtralnosti skladno z dolgoročno vizijo EU do leta 2050, ki jo je konec novembra objavila Evropska komisija. Ministri EU so tudi tokrat razpravljali o zmanjšanju emisij iz prometnega sektorja ter sprejeli splošni pristop o Uredbi o emisijskih standardih za nova težka tovorna vozila. Skupaj z delnim splošnim pristopom glede Uredbe o programu LIFE je tako prižgana zelena luč prihodnjemu romunskemu predsedstvu za pogajanja z Evropskim parlamentom.

Avstrijsko predsedstvo je doseglo splošni pristop o Predlogu uredbe o določitvi emisijskih standardov za nova težka vozila, ki ga je Evropska komisija objavila v okviru nizkoogljične mobilnostne strategije EU. To področje je bilo doslej v EU regulirano le za osebna in lahka tovorna vozila, zato je določitev zmanjšanja emisij tudi za težka tovorna vozila pomemben korak v zmanjševanju zmanjševanja emisij iz prometa v EU. Ministri so se dogovorili za cilj 30-odstotnega zmanjšanje emisij iz težkih tovornih vozil do leta 2030, hkrati pa potrdili tudi vmesni 15-odstotni cilj v letu 2025. Določitev ciljev oziroma raven ambicije predloga je bilo namreč osrednje politično vprašanje v pogajanjih, na katerih je tudi Slovenija skupaj z nekaterimi drugimi državami, pozvala k ambicioznemu dogovoru, ki bo prispeval k doseganju ciljev Pariškega sporazuma.

Ministri za okolje so prvič spregovorili tudi o dolgo pričakovani dolgoročni strategiji EU za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050, ki jo je Evropska komisija objavila konec novembra in vsebuje osem scenarijev za prehod v ogljično nevtralnost do leta 2050. Objavljena vizija tako predstavlja osnovo za izčrpno razpravo o nizkoogljični strategiji, ki jo mora EU pripraviti in posredovati sekretariatu Konvencije ZN o podnebnih spremembah najkasneje do leta 2020. Osrednji namen strategije je potrditi zavezo EU, da prevzame vodilno vlogo v globalnih podnebnih pogajanjih in določiti smer podnebne in energetske politike EU do leta 2050. Poleg tega predstavlja vizijo, kako s socialno pravičnim prehodom, na stroškovno učinkovit način, do leta 2050 doseči ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov.

Državni sekretar Simon Zajc je izpostavil nujnost obsežne in vključujoče razprave, ki mora upoštevati znanstvena priporočila in usmeritve Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPPC), hkrati pa nasloviti in vključiti vse relevantne sektorje. Kot je dejal, bo strategija namreč osnova za opredelitev jasnih srednje- in dolgoročnih EU podnebnih ciljev, ki bodo skladni z zadnjimi znanstvenimi ugotovitvami. Poudaril je, da bo pri pripravi nacionalne strategije tudi Slovenija, skladno z zadnjimi ugotovitvami IPPC, stremela k ambicioznosti, saj je ukrepanje nujno, če želimo zaustaviti globalno segrevanje na manj kot 2 stopinji pred industrijsko ravnjo.

Ministri so tudi soglasno potrdili delni splošni pristop o predlogu Uredbe o vzpostavitvi programa za okolje in podnebno ukrepanje (LIFE), ki je kot del večletnega finančnega okvira 2021-2027 namenjen izvajanju ukrepov na področju varstva okolja in podnebnih sprememb. Državni sekretar Simon Zajc je poudaril, da ima program LIFE v Sloveniji pomembno vlogo pri izvajanju okoljske in podnebne politike ter je skozi uspešne in tudi v EU nagrajene projekte prinesel nova znanja, izkušnje in delovna mesta. Slovenija je besedilo predloga podprla, saj je bilo v zadnji fazi pogajanj, tudi na predlog Slovenije, besedilo ustrezno dopolnjeno z določbami o višini sofinanciranja projektov, tehnični pomoči in krepitvi zmogljivosti nacionalnih kontaktnih točk.

Previous Article iEnergija ob koncu leta o jedrskih elektrarnah in zanesljivosti obratovanja
Next Article Vlada se je seznanila s poročilom o zmanjševanju emisij
Print
735