Novice

OECD je izdal poročilo, ki obravnava najnovejši razvoj in obete na trgu dela v državah članicah OECD. Prav tako ocenjuje vpliv prehoda na neto ničelne emisije do leta 2050 na trg dela in delovna mesta milijonov delavcev. Medtem, ko se skupna zaposlenost ne bo bistveno spremenila, bo v panogah z velikimi emisijami izgubljenih veliko delovnih mest, na drugi strani pa bo v rastočih panogah z nizkimi emisijami ustvarjenih veliko novih delovnih mest. 

V Ljubljani bo 5. septembra potekal posvet o novi metodologiji obračunavanja omrežnine, ki naj bi stopila z oktobrom v veljavo. Posvet je tako ena zadnjih priložnosti, da se s ključnimi strokovnjaki iz Agencije za energijo, energetike in industrije pripravite na pomembne spremembe v praksi.

Jedrske raziskave: zagotavljanje predvidljive prihodnosti – to je slogan letošnje konference NENE (Nuclear Energy for New Europe), na kateri se bodo septembra v Portorožu ponovno srečali jedrski strokovnjaki iz Evrope in širše.

Ljubljanska Fakulteta za elektrotehniko bo prihodnji teden znova oživela, saj se začenja težko pričakovani 25. Poletni tabor inovativnih tehnologij, v okviru katerega bodo lahko udeleženci sodelovali v kar trinajstih delavnicah.

V Borzenu odgovore na vprašanja, ki se nanašajo na posamezna poglavja v študiji, na izpolnjenem obrazcu z vprašanji pričakujejo do vključno 6. septembra izključno po e-pošti na naslov [email protected].

Cilj projekta je zapolniti vrzel z razvojem novih postopkov, najboljših praks, posodobljenih metodologij stroškov in koristi ter shem spremljanja in poročanja za nujne prve posege v energetsko učinkovitost za gospodinjstva, mala podjetja in lastnike stavb.

V evropskih skladiščih plina je bilo sredi avgusta uskladiščenih 996,9 TWh zemeljskega plina, kar pomeni, da so bila v povprečju že skoraj 88-odstotno polna.

Avgustovska številka revije Naš stik tokrat osrednjo pozornost namenja vodiku kot obetajočemu viru prihodnosti. Vabimo k branju o projektu OneNet in povečevanju energetske neodvisnosti, pogovarjali smo se z Matjažem Janežičem, izvršnim direktorjem področja proizvodnja energije, energetske rešitve in mobilnost v Petrolu ter obiskali francoske jedrske objekte.

Glede na nova poročila za trg zemeljskega plina in električne energije v EU v prvem četrtletju leta 2024 na trgih vladajo veliko bolj stabilne in predvidljive razmere glede na isto obdobje leta 2023, pospešujejo pa se tudi številne pozitivne strukturne spremembe. 

Slovenija je v zadnjih letih naredila znaten premik na področju ravnanja z jedrskimi odpadki in izrabljenim gorivom, kaže poročilo Uprave za jedrsko varnost. Na območju krške nuklearke so namreč vzpostavili suho skladišče za izrabljeno gorivo, v bližini elektrarne pa že raste odlagališče za nizko- in srednje radioaktivne odpadke.

Z naraščanjem deleža iz nestanovitnih obnovljivih virov energije se pospešeno iščejo tudi rešitve za shranjevanje oziroma izrabo presežkov električne energije. Ena od teh so poleg mednarodnih tudi medcelinske kabelske povezave, ki bi omogočale prenos elektrike iz območij s presežki do porabnikov na drugem koncu sveta.

Primerjalna analiza, ki jo je na podlagi uradnih zabeleženih podatkov naredil direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar kaže, da je bila celotna poraba električne energije v prvem polletju letošnjega leta za 3,3 odstotka nižja v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Pri tem je treba omeniti, da podatki in primerjave ne vsebujejo izgub električne energije na slovenskem elektroenergetskem omrežju in porabe električne energije za ČHE Avče.

Dve tretjini sredstev bo namenjenih uvajanju tako imenovanih čistih tehnologij in energetski infrastrukturi, pri čemer naj bi naložbe v obnovljive vire, shranjevanje energije in sodobna omrežja presegle naložbe namenjene tradicionalnim fosilnim virom.

Kot je zapisano v strategiji države, OVE igrajo ključno vlogo v načrtu za obnovo Ukrajine. Ruska invazija pa je le še pospešila zeleni prehod v regiji. Poleg tega so projekti OVE ključnega pomena za zagotavljanje bolj zanesljive in varne oskrbe z energijo, zmanjšanje odvisnosti od električne energije iz omrežja in za povečanje odpornosti z rezervnim shranjevanjem energije.

Poglavitni razlog naj bi bil v mirujočem trgu oziroma vladni zamejitvi cen, čeprav so nekateri dobavitelji dodatne odjemalce skušali pridobiti tudi z novimi poslovnimi modeli.