Novice

Slovenska gospodinjstva so lani imela nižjo končno ceno elektrike od povprečja EU, končne cene za negospodinjske odjemalci pa so bile med najvišjimi, pri čemer pa so bili stroški same omrežnine bistveno nižji od povprečnih evropskih stroškov omrežnine.

Maloprodajna cena električne energije za povprečno gospodinjstvo je lani znašala 203 evre za MWh in je bila za tri odstotke višja kot leto prej, za negospodinjskega odjemalca pa 207 evrov za MWh, kar je bilo za osemnajst odstotkov manj kot leta 2023.

Vlada in Državni zbor sta sprejela dopolnjujoče ukrepe, s katerimi sta gospodinjstva zaščitila pred občutnimi podražitvami elektrike v zimskih mesecih. Položnice za januar so pokazale, da so zneski za električno energijo za povprečnega gospodinjskega odjemalca za približno 22 odstotkov nižji v primerjavi z novembrom in decembrom lani.

Maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca je v drugem letošnjem trimesečju znašala 212 EUR/MWh in se je v obdobju treh mesecev zvišala za pet odstotkov, za povprečnega negospodinjskega odjemalca pa je znašala 198 EUR/MWh, kar je bilo za štiri odstotke manj kot v prvem trimesečju.

Povprečne cene elektrike in zemeljskega plina so se v tretjem četrtletju letošnjega leta za gospodinjstva dvignile za 14 odstotkov. Cene za negospodinjske odjemalce so se medtem nekoliko znižale.

Cene zemeljskega plina pri GEN-I so se z novembrom znižale. To jim uspeva s prilagajanjem spremenjenim razmeram na mednarodnih trgih, s konkurenčnimi tarifami za gospodinjske in poslovne odjemalce.

Cene električne energije v Sloveniji za gospodinjstva so v drugem letošnjem trimesečju narasle v povprečju za 7 odstotkov, medtem ko so za podjetja ostale nespremenjene.

V začetku julija smo v Sloveniji, tako kot drugje po Evropi, zabeležili negativne cene elektrike. Čeprav gre za izjemne okoliščine, slednje kličejo po razvoju in iskanju rešitev – pa naj bo to na področju spremembe porabe energije, rabe omrežja ali pa iskanja rešitev na področju shranjevanja energije.

Ob prvi obletnici vlade so premier Robert Golob ter podpredsednika vlade Tanja Fajon in Luka Mesec povzeli dosedanje delo – in ena osrednjih problematik, s katerimi se je vlada v prvem letu svojega delovanja spopadala, je bila energetska kriza, ki je zajela vso Evropo.

Maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je v obdobju enega leta znižala za 1,3 odstotka, za povprečnega industrijskega odjemalca pa za 5,7 odstotka.

Junija so morali za kWh največ odšteti v Kopenhagnu, najnižje račune pa so plačevali v madžarski prestolnici.

Končna maloprodajna cena za gospodinjstva se je v obdobju enega leta znižala za 1,7 odstotka, za povprečnega industrijskega odjemalca pa za 8,4 odstotka.

Mednarodna primerjava cen električne energije kaže, da ta v Sloveniji dosega približno 80 odstotkov povprečja v EU.

Cene električne energije v začetku tega leta nižje kot konec leta 2013.

Vsa gospodinjstva, ki kupujejo električno energijo pri Energiji plus, čaka maja prva pocenitev.