Cene elektrike in plina v EU v drugi polovici leta 2017 za odtenek nižje

V povprečju je cena električne energije znašala 20,5 evra za 100 kW. Med članicami EU so gospodinjstva v drugi polovici lanskega leta za elektriko najmanj odštela v Bolgariji, in sicer manj kot 10 evrov za 100 kWh, največ pa na Danskem in v Nemčiji, in sicer več kot 30 evrov za 100 kWh.

Med državami članicami so največjo rast cen električne energije za gospodinjstva med drugo polovico leta 2016 in drugo polovico leta 2017 zabeležili na Cipru (za 12,6 odstotka), sledile pa so Romunija (za 7,2 odstotka), Malta (za 7,1 odstotka), Estonija (za 6,5 odstotka), Združeno Kraljestvo (za 5,3 odstotka), Bolgarija in Belgija (obe za 4,8 odstotka) ter Poljska (za 4,5 odstotka).

Na drugi strani so se cene najbolj znižale v Italiji (za 11,1 odstotka), na Hrvaškem (za 7,5 odstotka), Slovaškem (za 6,2 odstotka) in v Grčiji (za 6 odstotkov). Slovenija je zabeležila eno-odstotni padec cen električne energije.

Povprečna cena električne energije za gospodinjstva je bila v drugi polovici lanskega leta najnižja v Bolgariji (9,8 evra za 100 kWh), Litvi (11,1 evra) in na Madžarskem (11,3 evra), najvišja pa v Nemčiji (30,5 evra), na Danskem (30,1 evra) in v Belgiji (28,8 evra). V Sloveniji so gospodinjstva za elektriko v povprečju plačala 16,1 evra za 100 kWh.

Davki in prispevki so v EU v drugi polovici leta 2017 v povprečju predstavljali več kot tretjino (40 odstotkov) končne cene električne energije za gospodinjstva Ta je znašal od dveh tretjin na Danskem (69 odstotkov) in več kot polovice v Nemčiji (55 odstotkov) in na Portugalskem (52 odstotkov) do pet odstotkov na Malti.

V povprečju je cena zemeljskega plina znašala 6,3 evra za 100 kWh. Med državami članicami so se cene zemeljskega plina gibale med tremi evri za 100 kWh v Romuniji do skoraj devetih evrov za 100 kWh na Danskem in več kot 10 evrov za 100 kWh na Švedskem.  V opazovanem obdobju so se cene v zemeljskega plina za gospodinjstva v nacionalni valuti znižale v desetih državah članicah. Največji padec cene je bil zabeležen v Sloveniji (za 5,5 odstotka), Nemčiji (za 5,1 odstotka) in Luksemburgu (za 4,8 odstotka). Na drugi strani so se cene zemeljskega plina najbolj zvišale v Estoniji (25,9 odstotka), Bolgariji (za 20,6 odstotka) in na Danskem (za 18,1 odstotka).

Povprečne cene zemeljskega plina v drugi polovici leta 2017 so bile najnižje v Romuniji (3,1 evra za 100 kWh), na Hrvaškem in Madžarskem (obe 3,7 evra), v Bolgariji (3,8 evra), Latviji (3,9 evra), Litvi in Luksemburgu (oba 4 evre). Najvišje povprečne cene so imeli na Švedskem (11,3 evra), na Danskem (8,8 evra), v Španiji in Italiji (obe 8,7 evra), na Nizozemskem (8,2 evra) in na Portugalskem (8 evrov).

V drugi polovici leta 2017 so davki in prispevki v EU v povprečju predstavljali skoraj četrtino (27 odstotkov) končne cene zemeljskega plina. Delež je bil najvišji na Danskem (56 odstotkov končne cene zemeljskega plina za gospodinjstva), Nizozemskem (51 odstotkov), Švedskem (45 odstotkov) in v Romuniji (43 odstotkov). Na drugi strani je bil delež najmanjši v Združenem Kraljestvu (9 odstotkov), Luksemburgu (10 odstotkov), v Bolgariji in na Češkem in Slovaškem (vse 17 odstotkov).