Maloprodajna cena kljub padcu veleprodajne navzgor
Polona Bahun
/ Categories: Energetika

Maloprodajna cena kljub padcu veleprodajne navzgor

Poročilo analizira dvig maloprodajnih cen ter gospodinjstvom in industriji predlaga načine za zmanjševanje stroškov energije za porabnike in ohranjanje konkurenčnosti podjetij EU na svetovnem trgu.

Iz poročila je razvidno, da so se med letoma 2008 in 2012 cene energije za gospodinjstva v Evropi močno povišale, čeprav so veleprodajne cene električne energije padle (za 35 do 45 odstotkov) in so bile veleprodajne cene plina stabilne. Med državami EU so pomembne razlike, saj je ponekod cena energije za porabnike od 2,5 do štirikrat večja kot drugod. Po mnenju Evropske komisije to kaže na slabše delujoč skupni energetski trg. V povprečju se je cena električne energije za gospodinjstva v obdobju 2008-2012 povišala za štiri odstotke na leto, cena za zemeljski plin pa za tri odstotke na leto. Cena električne energije za industrijo se je v enakem časovnem obdobju povišala za približno tri odstotke letno, cena za zemeljski plin pa za manj kot odstotek na leto. 

EU bo skupni energetski trg dokončno oblikovala leta 2014 ter nato nadaljevala z razvijanjem energetske infrastrukture. Bolj liberalen in usklajen trg pa bo spodbujal naložbe in konkurenco ter izboljšal učinkovitost na različnih področjih. To naj bi znižalo cene energije in poenotilo pogoje v državah članicah.

Da bi bili stroški za gospodinjstva in industrijo čim manjši, bi bilo treba z uporabo energetsko učinkovitejših proizvodov ali drugih načinov varčevanja z energijo izboljšati energetsko učinkovitost . Gospodinjstva bi morala izkoristiti možnosti cenejših tarif in se odločiti za cenejše ponudnike energije.Ker dvig cen energije najbolj prizadene najrevnejša gospodinjstva, bi morale vlade držav EU s socialnimi ukrepi zaščititi ranljive potrošnike.

Poročilo ugotavlja, da se razlika v ceni energije med EU in drugimi pomembnimi gospodarstvi povečuje. Po mnenju Mednarodne agencije za energijo se bo zaradi te razlike predvidoma zmanjšal delež izvoza EU v svetovnem izvozu energetsko intenzivnega blaga, denimo keramike ter aluminija in jekla. Čeprav je EU še vedno vodilni izvoznik energetsko intenzivnega blaga, bo treba več storiti za blažitev visokih stroškov energije z izboljšavami energetske učinkovitosti.

Poročilo kaže na to, da bo EU morala skupaj z mednarodnimi partnerji nadaljevati pogajanja o energetskih subvencijah in izvoznih omejitvah. Po potrebi bo morala nekaterim industrijskim porabnikom energije tudi pomagati s fiskalnimi transferji, izjemami ter zmanjšanjem davkov in dajatev.

Evropska komisija ocenjuje, da naj bi se cene energije kratkoročno še dvigale, predvsem tja do leta 2020, ko bo delež fosilnih gorivih še velik in so potrebe po naložbah v infrastrukture in proizvodne objekte velike. Nato pa naj bi se, predvsem zaradi nadomeščanja fosilnih goriv z obnovljivimi viri, cene najprej stabilizirale in nato začele padati. Do takrat pa mora EU, po mnenju Evropske komisije, vlagati v pametna omrežja in izpopolnjene tehnologije ter tako omogočiti učinkovitejšo proizvodnjo, distribucijo in shranjevanje energije. Skupaj z enotnim energetskim trgom bi tako dolgoročno zaustavili dvig cen.

S prožnimi energetskimi sistemi, odzivnimi porabniki energije, konkurenčnimi trgi in učinkovitim upravljanjem bo Evropa dolgoročno, do 2030 in še dlje, bolje obvladovala cene energije, vlagala v naložbe in zmanjševala višanje stroškov. (pb)

Več o poročilu na: www.ec.europa.eu

Previous Article Poziv k hitrejšemu izpolnjevanju sprejetih obveznosti!
Next Article Energetski zakon končno pod streho
Print
1273
Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.