Novice

Poslanci Državnega zbora, ki so člani odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, so se minuli teden mudili v Posavju, kjer so obiskali Skupino GEN, Nuklearno elektrarno Krško in gradbišče odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini.

Poslanska skupina SDS je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o JEK2, na katerem bi državljane vprašali, ali so za to, da Republika Slovenija zagotavlja stabilno in cenovno dostopno oskrbo z električno energijo z uporabo jedrske energije z zgraditvijo drugega bloka in manjših modularnih reaktorjev.

Krška nuklearka je decembra 2023 proizvedla več kot 545 tisoč MWh električne energije na izhodu generatorja, kar pomeni, da je presegla načrtovano proizvodnjo. Elektrarna je, po novembrski ponovni vključitvi v omrežje po izrednem remontu, decembra ves mesec delovala na polni moči.

Proizvodnja se je v primerjavi z letom 2021 sicer zmanjšala za 16,7 odstotka, glavni razlogi pa so bili remonti francoskih jedrskih elektrarn in zaprtje zadnjih treh nukleark v Nemčiji.

Slovenija ima na področju jedrskih tehnologij že dolgoletno tradicijo in znanje, slovenska podjetja pa imajo možnosti vključitve tudi v mednarodne dobavne verige za izgradnjo in vzdrževanje jedrskih elektrarn v Evropi. Več kot 90 udeležencev iz skoraj 50 slovenskih podjetij se je udeležilo predstavitve možnosti vključitve v jedrsko dobavno verigo, ki so jo pripravili pri Posavski gospodarski zbornici.

Agencija za radioaktivne odpadke ARAO bo letos in prihodnje leto gradila odlagališče za nizko in srednje radioaktivne odpadke v Krškem ter začela s pripravami na odlaganje teh odpadkov iz krške nuklearke.

Francija potrebuje več od le šestih načrtovanih jedrskih reaktorjev, je za Tribune Dimanche povedala francoska ministrica za energijo, Agnès Pannier-Runacher. Da bi dosegli cilje zmanjševanja izpustov, bi država morala zgraditi še osem dodatnih reaktorjev, skupno torej 14.

Projekt izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško bo eden temeljnih investicijskih projektov države, ki predstavlja ne le finančne in tehnološke izzive, ampak tudi kadrovske. Na Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo zato že izvajajo tečaj za sodelavce GEN energije, ki predstavljajo kadrovski temelj za JEK2.

Iztekajoče se leto 2023 je bilo za Nuklearno elektrarno Krško v mnogih pogledih prelomno. Zaznamoval ga je prehod v dolgoročno obratovanje z vsemi izpolnjenimi pogoji, učinkovitost in robustnost elektrarne pa so dokazovali tako v času poplav kot izrednega remonta zaradi puščanja, ki so ga zaključili v dobrem mesecu dni.

Vlada je sprejela sklep o sprejemu Poslovne politike Sklada NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK in jo v seznanitev posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije. Okoljskemu in finančnemu ministrstvu pa je naložila izvedbo primerjalne analize učinkovitosti poslovanja Sklada NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK.

Nuklearna elektrarna Krško je novembra po izrednem remontu zaradi puščanja, ki so ga zaznali v začetku oktobra, obratovala le del meseca. Po ponovnem zagonu je polno moč dosegla 21. novembra. Ta mesec je elektrarna v omrežje oddala 192.623,5 MWh električne energije, kar je nekoliko manj od načrtov.

Od leta 2020 so v Nuklearni elektrarni Krško izvajali tretji občasni varnostni pregled, ki se zaključuje z odobritvijo poročila Uprave za jedrsko varnost. Odobritev poročila je pogoj za podaljšanje obratovalnega dovoljenja NEK.

28. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP28) se v veliki meri osredotoča na podnebne spremembe, ukrepe za njihovo blaženje ter posledice za svetovno gospodarstvo, ki je pred izzivom trajnostnega in pravičnega zelenega prehoda. 22 držav, med njimi tudi Slovenija, se je na konferenci s podpisom deklaracije zavezalo za potrojitev jedrskih zmogljivosti do leta 2050.

729 podjetij, med njimi tudi slovenska, je na letošnji Svetovni jedrski razstavi (World Nuclear Exhibition – WNE) predstavljalo svoje rešitve na področju miroljubne rabe jedrske energije. Razstava je aktualna z vidika razvoja slovenske energetike, zato so jo obiskali tudi slovenski predstavniki – tako s strani politike kot s strani energetike in jedrske stroke.

Okolico Krškega je včeraj, 28. novembra 2023, ob 19. uri stresel potres magnitude 2,7. Čutili so ga mnogi prebivalci v Posavju, zaznali pa so ga tudi merilni instrumenti Nuklearne elektrarne Krško. Izvedli so preventivni pregled sistemov in opreme, ki ni pokazal odstopanj.