Podjetja prevzemajo ključno vlogo spodbujevalca inovacij
Polona Bahun
/ Categories: Energetika

Podjetja prevzemajo ključno vlogo spodbujevalca inovacij

Kot je v uvodnem nagovoru udeležencem srečanja dejal predsednik Tehnološke platforme za pametna omrežja dr. Boris Žitnik, se slovenska podjetja, fakultete in inštituti vedno bolj aktivno vključujejo v raziskave in razvoj novih tehnologij ter so v okviru platforme sodelovali tudi pri pripravi ključnih dokumentov. Še posebej je to spodbudno na področju energetike, kjer so glavni akterji po naravi konzervativni, spremembe se dogajajo počasi, lahko govorimo kar v desetletjih. V zadnjem času pa energetska podjetja začenjaj prevzemati vlogo spodbujevalca in koordinatorja tehnološkega razvoja ter inovacij na področju energetike.

Tehnološka platforma in nekateri njeni člani so odigrali tudi ključno vlogo pri pripravi slovensko-japonskega projekta NEDO, to vlogo pa je nato z odločitvijo, da se projekt podpre in izvede, sprejel in jo tudi uspešno izvaja ELES. Sodelovanje v evropskih in mednarodnih projektih za slovenske inštitucije znanja je pomembno z vidika povezovanja, sodelovanja in skupnega dela z vodilnimi evropskimi univerzami in inštituti, prenosnimi in distribucijskimi operaterji ter industrijo. Hkrati pa to pomeni tudi prenos znanja v Slovenijo. Kot je poudaril, nikakor niso zanemarljiva tudi finančna sredstva, s katerimi so ti projekti financirani. Evropski denar omogoča predvsem univerzam in inštitutom, pa tudi nekaterim manjšim podjetjem, ki sodelujejo pri teh projektih, relativno stabilno financiranje dela raziskav in razvoja. Ta sredstva pa so pomembna tudi za energetska podjetja in industrijo, saj omogočajo izvedbo projektov in rešitev, ki jih drugače ne bi izvajali ali pa bi jih načrtovali za neko prihodnje obdobje. V Sloveniji je uspelo sodelujočim na evropskih projektih v zadnjem času zagotoviti več deset milijonov evrov teh sredstev. Po njegovem mnenju je pomembna tudi vloga resornega ministrstva, ki z nacionalnimi koncepti in programi usmerja razvoj in določa cilje za energetiko v prihodnje. Regulator pa mora ustvariti ustrezno regulatorno okolje, s katerim prav tako omogoča in spodbuja razvoj pametnih omrežij. Strukturne spremembe, nove tehnologije in spreminjanje konceptov delovanja na področju elektroenergetike so dejstvo, pred akterje pa postavljajo številne izzive in dileme, zato se morajo spremembe uvajati premišljeno. S pilotnimi demonstracijskimi projekti lahko določene spremembe razvijamo in preverimo pred masovno implementacijo v elektroenergetski sistem.

Pametna omrežja nam bodo omogočila prihranke za prihodnost

Državni sekretar na MzI mag. Klemen Potisek je dejal, da je elektrogospodarstvo pred velikimi izzivi in že nekaj časa ne drži več, da elektrogospodarstvo spada med tradicionalne in okorne panoge. Pametna omrežja po njegovem mnenju predstavljajo izjemno velik in pomemben investicijski cikel ter izjemen zagon raziskavam in razvoju na tem področju. Predstavlja pa tretji veliki investicijski cikel izgradnje elektroenergetskega sistema. Rezultat prvih dveh investicijskih ciklov, izgradnje primarnega elektroenergetskega sistema in avtomatizacije omrežja, je kakovostna in stroškovno učinkovita oskrba odjemalcev z električno energijo. Pri uvajanju pametnih omrežij pa je najprej treba izvesti cel kup pilotnih projektov in raziskav, da bomo lahko ugotovili, kateri pristop je najboljši, kateri je najbolj stroškovno učinkovit in kateri daje najboljše rezultate. Cilj je namreč, da ne poslabšamo zanesljivosti in kakovosti oskrbe ter da bo energija še naprej konkurenčna. Za izravnavo porabe in proizvodnje bo elektroenergetski sistem potreboval pametna omrežja. Poudaril je, da je pri takih razvojnih prebojih še toliko bolj pomembno, da se povežejo razvojno-raziskovalne institucije, gospodarstvo in tudi javna uprava. Investicije v pametna omrežja na ministrstvu ocenjujejo na okoli 320 milijonov evrov, zato morajo biti odločitve premišljene. V Sloveniji je ogromno znanja, zato je pomembno, da ga združimo in izkoristimo.

Direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar je zbrane spomnil, da se je prav na konferenci En.grids pred skoraj desetimi leti porodila prva ideja o oblikovanju prvega nacionalnega projekta pametnih omrežjih in verjetno si takrat nihče ni predstavljal, da bomo na njegov zagon morali čakati tako dolgo, skoraj do konca leta 2016, ko je stekel projekt NEDO.
Čeprav si je projekt NEDO vsak predstavljal malo drugače, pa je ta vendarle povezal različne ravni akterjev in širok spekter vsebin pametnih omrežij in pametnih skupnosti. Kot je dejal, so do danes v projektu uspešno izvedli namestitve prvih regulacijskih transformatorjev slovenskega proizvajalca in skupaj s partnerji vzpostavili infrastrukturo za uspešen preizkus dinamičnega tarifnega sistema pri malih odjemalcih. Še posebej pomembno pa je, da je večina sredstev za razvoj tega projekta ostala v Sloveniji, pri slovenskih izvajalcih. Predvsem pa si želi, da bi na osnovi rezultatov projekta NEDO začrtali pot za drugi nacionalni projekt pametnih omrežij, na podlagi katerega bi implementirali nove dodatne vsebine na področju elektroenergetike. Kot je poudaril na koncu, preobrazba elektroenergetike ne sme postati samo strošek države in porabnikov električne energije, temveč mora postati priložnost za razvoj novih produktov in storitev slovenskega gospodarstva, ki bo tako imelo tržišče doma in v tujini. Samo na ta način bomo namreč postavili trdne temelje za trajno povečevanje BDP.

NEDO izvrsten primer enotnega pristopa k projektu

V nadaljevanju srečanja je sledila strokovna razprava o prvih izkušnjah in rezultatih projekta NEDO, ki je bila razdeljena v dva modula. Gostje na omizju so najprej spregovorili o naprednih funkcionalnostih vodenja omrežja. Kot je dejal vodja projekta NEDO Gregor Omahen, je bil cilj prve faze projekta osredotočen na omrežja in napredne funkcionalnosti ter vpeljava teh funkcionalnosti v prakso, v drugi fazi pa se bodo posvetili pametnim skupnostim.

Samo Ceferin iz Kolektorja, ki je ključni partner pri vgradnji opreme, potrebne za izvajanje nadaljnjih funkcij in rešitev na področju pametnih omrežij, je dejal, da so se v fazi izvedbe srečali s številnimi, omejitvami, ki pa so jih skupaj s partnerji uspeli izpeljati. Med ključnimi točkami v omrežju je bila namestitev daljinsko vodenih mest, rekonstrukcija določenih transformatorskih postaj, namestitev regulacijskih transformatorjev v distribucijsko omrežje in vzpostavitev določenega števila merilnih mest, ki so potrebna za izvajanje funkcij regulacije napetosti v omrežju. Po njegovih besedah je v nadaljevanju projekta ključno doseči nivo rešitev, ki bodo merljive.

Miran Rošer iz Elektra Celje je poudaril, da distribucijska podjetja napredne funkcionalnosti vodenja omrežja potrebujejo zato, da lahko vplivajo na odjemalce, saj je centralizirano vodenje omrežja pri tem zelo omejeno. S projektom NEDO dobimo tudi programsko rešitev, s katero lahko iz omrežja iztisnemo največ, kar se da.

Sekretar Tehnološke platforme za pametna omrežja in profesor na Fakulteti za elektrotehniko dr. Boštjan Blažič je dejal, da je glavni cilj projekta bolj koordinirana regulacija napetosti, saj z njo lahko dosežemo večjo fleksibilnost omrežja. Zato je ključna komponenta, ki jo razvijajo na fakulteti, ocenjevalnik stanja omrežja, s katerim lahko pravilno ocenijo stanje omrežja in posledično ustrezne prilagoditve omrežja.

Po besedah Andreja Souventa iz EIMV je ključen prenos podatkov, zato je pri rešitvah v okviru pametnih omrežij nujno, da pri tem sodeluje čim več sistemov in, da med sistemi dosežemo interoperabilnost, kar pa ni lahka naloga. Bistvo integracije je vzpostavitev skupnega podatkovnega modela, ki mora vključevati tudi posodabljanje podatkov s ciljem, da dobijo sistemi bolj kakovostne podatke. Kot je povedal, je Slovenija trenutno vodilna na tem informacijskem področju. Zaradi kibernetske varnosti pa je treba ob vsem razvoju poskrbeti tudi za maksimalno zaščito podatkov, s čimer so se strinjali tudi ostali sogovorniki in poudarili, da je pri tem treba imeti zdrav razum in znati pretehtati, katere informacije so bolj pomembne. Vsekakor pa morajo biti varnostni mehanizmi nujno prisotni rešitvah pametnih omrežij, pri čemer jim je lahko v veliko podporo IT.

Mag. David Batič iz Agencije za energijo je zbrane seznanil, da je v zaključni fazi enoletni projekt priprave novele akta o omrežnini, z velikim poudarkom na spodbudah uvajanja pametnih omrežij in spodbujanja tovrstnih projektov. Za naslednje regulatorno obdobje so razvili novo metodologijo, ki med drugim omogoča povrnitev upravičenih stroškov za raziskave in inovacije in spodbujanje investicijskih projektov, ki v sistem uvajajo konkretne tehnologije. Dodali pa so tudi reguliranje na podlagi kazalnikov uspešnosti, ki nagrajujejo operaterje, ki s temi ukrepi dokažejo učinke.

S prihranki večina porabnikov zadovoljnih

Na drugem omizju je razprava tekla o razvoj aktivnega odjema, saj v okviru projekta NEDO poteka tudi projekt Premakni porabo, katerega cilj je k prilagajanju odjema spodbuditi tudi segment malih odjemalcev.

Mitja Prešeren iz Elektra Ljubljana, ki je partner v tem projektu je poudaril, da majo tovrstni projekti prilagajanja odjema poleg tehnološkega, ekonomskega in zakonodajnega tudi sociološki vidik. Večina malih odjemalcev je pri porabi elektrike popolnoma neaktivnih, kljub temu pa so pa so rezultati presegli pričakovanja. Odzivi pa kažejo, da si uporabniki želijo avtomatskega krmiljenja. Po njegovem mnenju pa bi bilo projekt smiselno razširiti tudi na dobavitelje in proizvajalce, saj bi bil takrat učinek prihrankov večji.

Kot je dejal mag. David Batič, tudi na Agenciji za energijo zelo poudarjajo vlogo aktivnega odjemalca, pri čemer so z vpeljavo nove metodologije v okviru novele zakona o omrežnini dinamično obračunsko tarifo razširili z vidika aktivacij in z vidika mehanizma. V novem regulatornem obdobju pa želijo dinamično tarifo razširiti in omogočiti okolje za razvoj novih poslovnih modelov, ki morajo temeljiti na avtomatizaciji tudi pri malih odjemalcih. Kot je opozoril, je težko napovedati, ali bo mehanizem dinamičnega tarifiranja ostal parcialna rešitev,, saj je treba najprej znati izmeriti fleksibilnost. Zato agencija še letos načrtuje izvedbo razprave na to temo.

Dr. Tomaž Štokelj iz GEN-I, kjer se v okviru številnih pilotnih projektov aktivno ukvarjajo z najmanjšimi odjemalci, je povedal, da je tehnično stvari za najmanjše odjemalce mogoče izpeljati, vendar je poslovni model nevzdržen, saj so prihranki neznatni, zato bodočnost vidi v avtomatizaciji.

Direktor Področja za strateške inovacije v Elesu mag. Uroš Salobir je poudaril, da imamo spodbude za realizacijo pilotnih projektov, vendar je treba storiti naslednji korak in v Evropi gre ta v smer uvajanja lokaliziranih trgov, kar pomeni, da pri izvajanju storitev pri odjemalcih ne bodo delovale iste spodbude, kot so jih ti navajeni. Po njegovem mnenju je treba decentralizirati ceno ponudb za odjemalce in vzpostaviti enovito slovensko platformo za podjetja iz lokalnih okolij.

Ob koncu so udeleženci lahko prisluhnili še predstavitvi drugih aktualnih projektov pametnih omrežij. Mag. Darko Kramar je predstavil projekt FutureFlow, dr. Nermin Suljanović iz EIMV projekt TDX ASSIST, Miran Kavrečič iz HSE projekt Osmose, Uršula Krisper iz Elektra Ljubljana projekta Intergrid in Flexitranstore, Tomaž Buh iz podjetja Solvera Lynx projekt STEELFLEX ter Erik Bubola iz podjetja Robotina projekt HEMS.

Previous Article Sprejete dopolnitve uredbe o samooskrbi iz obnovljivih virov energije
Next Article Na konferenci o kažipotu prehoda v krožno gospodarstvo
Print
1458
Avtor fotografij:Miro Jakomin, Katja Cankar
Video - povezava:https://www.youtube.com/embed/822LkgaPMdA