Novice

V Ljubljani danes poteka druga konferenca Energetika in finance ’25, na kateri beseda teče o zelenem prehodu kot priložnosti za energetski in finančni uspeh. Dogodek obravnava ključne teme, ki bodo oblikovale prihodnost energetskih in investicijskih trgov do leta 2030. Poseben poudarek je namenjen novim finančnim modelom, kot so zelene obveznice, mešano financiranje in partnerstva, ki odpirajo možnosti za trajnostne investicije.
 

Sredstva bodo namenjena za naložbe v posodobitev ter razvoj slovenskega prenosnega in distribucijskega (srednjenapetostnega) omrežja.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo javni razpis za sofinanciranje naložb v postavitev javno dostopne polnilne infrastrukture za električna vozila na geografskem ozemlju Slovenije, ki se financira v okviru Načrta za okrevanje in odpornost znotraj razvojnega področja REPowerEU, komponente REPowerEU in komponente Trajnostna mobilnost. 

Evropska komisija je predstavila akcijski načrt z osmimi kratkoročnimi ukrepi za znižanje stroškov energije, dokončanje energetske unije, privabljanje naložb in boljšo pripravljenost na morebitne energetske krize.  

Leta 2023 so zasebne naložbe v ukrepe za blažitev podnebnih sprememb v EU znašale 95,3 milijarde evrov, kar je 0,55 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) EU.

Združenje SolarPower Europe v novem poročilu ugotavlja, da je v letu 2024 prišlo do 92-odstotnega padca rasti in naložb v sončne elektrarne (iz 53 odstotkov v letu 2023 na štiri odstotke v letu 2024). Do padca prihaja kljub padajočim cenam solarnih komponent in nižjim začetnim stroškom proizvodov. 

Vlada je sprejela sklep o povečanju namenskega premoženja in kapitala Eko sklada v višini nekaj več kot 14,6 milijona evrov.

V organizaciji Prosperie danes v Ljubljani poteka prvi Energetsko-investicijski forum Zelene naložbe: pot do donosne prihodnosti, na katerem voditelji iz finančnega, energetskega in industrijskega sektorja ter investitorji in ključni razvijalci projektov razpravljajo o zelenih naložbah, ki bodo v prihodnosti ključne za poslovni uspeh in obvladovanje vedno večjih tveganj.

Neodvisno združenje Ember je pripravilo analizo, ki je med drugim pokazala, da nekateri razvojni načrti prenosnih omrežij morda ne bodo dosegli tega, kar je potrebno za široko rabo čiste energije.

Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA) ugotavlja, da kljub rekordni rasti OVE v letu 2023, energetski prehod še vedno zaostaja za cilji, predvsem zaradi strukturnih ovir in pomanjkanja naložb v energetski prehod.

EIB je od začetka delovanja v Sloveniji za projekte namenila za skupaj 7,3 milijarde evrov financiranja.
 

Tovrstne naložbe bodo državam EU z nižjimi dohodki pomagale doseči njihove podnebne in energetske cilje za leto 2030, zmanjšale emisije v energetiki, industriji in prometu ter izboljšale energijsko učinkovitost.

Poročilo skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije kaže, da je EU vodilna v svetu v podnebno nevtralnih tehnoloških inovacijah, medtem ko je potrebnega več truda za komercializacijo in financiranje teh zelenih inovacij.

Že petnajstič so na Brdu pri Kranju pripravili največje jesensko srečanje vodilnih deležnikov napredne energetike in industrije, Inovacije energetike 23. Na srečanju so predstavili inovativne, prebojne projekte domačih in tujih avtorjev, izpostavili nujnost razvoja in inovativnosti na področju energetike ter med štirinajstimi prijavljenimi projekti izglasovali tri najboljše. Utrinke z dogodka si lahko ogledate na tej povezavi.

V organizaciji WindEurope opozarjajo, da kljub temu še nismo na poti, ki bi omogočala dosego evropskih energetskih in podnebnih ciljev.