Novice

28. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP28) se v veliki meri osredotoča na podnebne spremembe, ukrepe za njihovo blaženje ter posledice za svetovno gospodarstvo, ki je pred izzivom trajnostnega in pravičnega zelenega prehoda. 22 držav, med njimi tudi Slovenija, se je na konferenci s podpisom deklaracije zavezalo za potrojitev jedrskih zmogljivosti do leta 2050.

729 podjetij, med njimi tudi slovenska, je na letošnji Svetovni jedrski razstavi (World Nuclear Exhibition – WNE) predstavljalo svoje rešitve na področju miroljubne rabe jedrske energije. Razstava je aktualna z vidika razvoja slovenske energetike, zato so jo obiskali tudi slovenski predstavniki – tako s strani politike kot s strani energetike in jedrske stroke.

Slovenska energetika je postavljena pred izziv zelenega prehoda, hkrati pa prihodnost ovija tančica negotovosti. Jedrska energija, drugi blok jedrske elektrarne, vodikove tehnologije, obnovljivi viri energije, e-mobilnost, samooskrba … današnja Delova konferenca Energetika 2023 je pod naslovom Prehod v zeleno oskrbo – energetika pred izzivi združila tematike, ki bodo tako ali drugače oblikovale življenja nas vseh.

»Slovenija, jedrska država« je bilo osrednje sporočilo letošnjega dogodka »Stand Up for Nuclear,« na katerem so mladi jedrski strokovnjaki predstavljali jedrsko tehnologijo tako za proizvodnjo električne energije kot tudi za širšo uporabo.

Člani Mreže mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov ponovno pripravljajo tradicionalni informativni dogodek Stand up for Nuclear, tokrat o Sloveniji kot jedrski državi. Osrednja predstavitev bo jutri, v petek, 6. oktobra, na Prešernovem trgu.

Jedrski reaktorji so lani v svetu že šesto leto zapored proizvedli več kot 2500 TWh električne energije, kar znaša četrtino svetovne proizvodnje čiste elektrike, pišejo v poročilu World Nuclear Performance Report za leto 2022. Več čiste energije proizvedejo le še hidroelektrarne. Kljub temu je bila lanska proizvodnja dobrih 100 TWh manjša kot v letu 2021.

Jedrska elektrarna Vogtle v ameriški zvezni državi Georgia je bogatejša za dve novi, 1000 MW reaktorski enoti generacije III+, Westinghousovi  AP1000. Enota 3 je s komercialnim obratovanjem začela včeraj, enoto 4 pa pripravljajo na prvo polnjenje z gorivom, komercialno obratovanje pa pričakujejo v zadnjem četrtletju letošnjega leta ali v začetku prihodnjega.

Na njem so razpravljali o pričakovanjih EU glede letošnje Podnebne konference ter vzpostavitvi digitaliziranega in integriranega energetskega trga ter pozvali Evropsko komisijo k večji podpori jedrski energiji.

EDF, francoska državna elektroenergetska družba, načrtuje gradnjo dveh novih jedrskih reaktorjev v elektrarni Penly v Normandiji na severu države, zato so začeli s postopki pridobivanja dovoljenj za gradnjo in vključitev v elektroenergetsko omrežje. Začetek pripravljalnih del načrtujejo sredi prihodnjega leta.

Projekt JEK2 dobiva sveži zagon – predsednik vlade, dr. Robert Golob, je ob obisku krške nuklearke na javnem posvetu o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji izrazil podporo nadaljevanju projekta izgradnje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško ter napovedal konkretne aktivnosti na tem področju. Kljub temu pa je do morebitnega začetka gradnje še dolga pot.

V Evropskem parlamentu je v okviru junijskega plenarnega zasedanja potekala razprava z naslovom Poleg elektrike: raziskovanje vsestranskosti jedrskih aplikacij.

Odločitev o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško bi vlada morala sprejeti čim prej, ob prvi seji v novem mandatu sporočajo iz upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, ter dodajajo, da brez dodatnih jedrskih kapacitet slovensko gospodarstvo ne bo moglo preživeti.

Prehod v nizkoogljično družbo je nuja. Kako to doseči, pa izziv, pred katerega smo brezkompromisno postavljeni, časa pa zmanjkuje. O energetski prihodnosti Slovenije, predvsem z vidika mešanice, ki vključuje jedrsko energijo, so domači in tuji strokovnjaki ter predstavniki političnih odločevalcev in lokalne skupnosti razpravljali na konferenci Prehod v nizkoogljično družbo – kako pri prižganih lučeh zmanjšati emisije ogljika?

Visoki predstavniki 16 evropskih držav, med katerimi je bila tudi slovenska sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, Tina Seršen, so se včeraj v Parizu zbrali na srečanju jedrskega zavezništva. Srečanje je gostila Francija, kjer so ravno včeraj izglasovali predlog zakona za pospešeno gradnjo novih jedrskih zmogljivosti.

Jedrska energija po nekajletnem premoru v zadnjem obdobju v svetu ponovno pridobiva zagon – hkrati pa se razvijajo nove tehnologije, med katerimi je tudi mali modularni reaktor AP300 za srednje veliko jedrsko tehnologijo, ki so ga predstavili v družbi Westinghouse Electric.