Novice

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je kljub nasprotovanju Levice potrdil Predlog Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji.

Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije se je konec minulega tedna sestal v Krškem, osrednja tema razprave pa je bil projekt izgradnje drugega jedrskega bloka. Po oceni članov upravnega obora je najprimernejša različica z enim blokom, pri čemer naj bi odločitev sprejeli do leta 2028, blok pa bi bil lahko zgrajen do leta 2039.   

Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog besedila Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji »Jedrska energija za prihodnost Slovenije« in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru. Resolucija bo podlaga za referendumsko vprašanje ter odločanje na referendumu.

Jedrska energija kot ena od rešitev zelenega prehoda pridobiva vse vidnejšo vlogo v strategiji prehoda na nizkoogljične vire energije. Države podpornice jedrske energije zato pozivajo finančne ustanove k podpori razvoju, hkrati pa spodbujajo razpravo in povezovanje na tem področju.

V preteklem letu so globalni izpusti ogljikovega dioksida lani zrasli za 1,1 odstotek – 410 milijonov ton – v primerjavi z letom poprej. Kljub temu pa je rast bistveno nižja kot bi bila, če se ne bi povečeval delež nizkoogljičnih virov energije. Brez rabe sončne in vetrne energije, jedrske energije in električnih vozil bi bili izpusti CO2 v zadnjih petih letih namreč kar trikrat višji, kaže poročilo o globalnih izpustih, ki so ga pripravili pri agenciji IEA.

Evropska unija, z njo pa tudi Slovenija, na poti v razogljičenje med energetskimi rešitvami prepoznava tudi priložnosti in potenciale malih modularnih reaktorjev. Kakšna bi lahko bila njihova vloga v slovenskem prostoru, so na današnji konferenci Vloga malih modularnih reaktorjev v slovenski energetiki razpravljali domači in mednarodni strokovnjaki, predstavniki politike, gospodarstva in energetike.

Mali modularni reaktorji (SMR) se vse pogosteje omenjajo kot ena od rešitev razogljičenja Evrope, o kateri se vse konkretneje pogovarjamo tudi v Sloveniji. O razvoju SMR v Sloveniji in svetu bodo spregovorili na petkovi konferenci z naslovom Vloga malih modularnih reaktorjev v slovenski energetiki.   

Na dvodnevnem delovnem obisku v Sloveniji se mudi strokovna skupina Cerna, ki preverja, ali naša država izpolnjuje ključne kriterije za polnopravno članstvo v tej ugledni mednarodni organizaciji, ki letos praznuje 70 let delovanja. 

Slovenski volivci bomo še v letošnjem letu na referendumu glasovali o JEK2 – tako so sklenili predstavniki slovenskega političnega vrha na sestanku s predsednikom vlade na temo energetske samooskrbe države in dolgoročne rabe jedrske energije.

Hitra rast obnovljivih virov in razcvet jedrske energije bosta zadostila naraščajočim potrebam po električni energiji, kaže poročilo o električni energiji za leto 2024, ki so ga pripravili pri Mednarodni agenciji za energijo (IEA). Do leta 2026 pa naj bi skoraj polovico vse električne energije proizvedli iz nizkoogljičnih virov.

Poslanska skupina SDS je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o JEK2, na katerem bi državljane vprašali, ali so za to, da Republika Slovenija zagotavlja stabilno in cenovno dostopno oskrbo z električno energijo z uporabo jedrske energije z zgraditvijo drugega bloka in manjših modularnih reaktorjev.

Proizvodnja se je v primerjavi z letom 2021 sicer zmanjšala za 16,7 odstotka, glavni razlogi pa so bili remonti francoskih jedrskih elektrarn in zaprtje zadnjih treh nukleark v Nemčiji.

28. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP28) se v veliki meri osredotoča na podnebne spremembe, ukrepe za njihovo blaženje ter posledice za svetovno gospodarstvo, ki je pred izzivom trajnostnega in pravičnega zelenega prehoda. 22 držav, med njimi tudi Slovenija, se je na konferenci s podpisom deklaracije zavezalo za potrojitev jedrskih zmogljivosti do leta 2050.

729 podjetij, med njimi tudi slovenska, je na letošnji Svetovni jedrski razstavi (World Nuclear Exhibition – WNE) predstavljalo svoje rešitve na področju miroljubne rabe jedrske energije. Razstava je aktualna z vidika razvoja slovenske energetike, zato so jo obiskali tudi slovenski predstavniki – tako s strani politike kot s strani energetike in jedrske stroke.

Slovenska energetika je postavljena pred izziv zelenega prehoda, hkrati pa prihodnost ovija tančica negotovosti. Jedrska energija, drugi blok jedrske elektrarne, vodikove tehnologije, obnovljivi viri energije, e-mobilnost, samooskrba … današnja Delova konferenca Energetika 2023 je pod naslovom Prehod v zeleno oskrbo – energetika pred izzivi združila tematike, ki bodo tako ali drugače oblikovale življenja nas vseh.