Novice

Letošnja konferenca, ki že enajst let povezuje deležnike in regulatorja, bo letos 24. januarja v Kristalni palači v Ljubljani, osrednja tema pa bo namenjena novostim, ki jih v letu 2024 prinaša nov tarifni sistem.

Hidroelektrarne so k skupni proizvodnji električne energije v prvih enajstih mesecih leta 2023 prispevale 4.320,6 GWh, kar je bilo za dobrih 60 odstotkov več kot lani in tudi za 18 odstotkov nad prvotnimi bilančnimi pričakovanji.  

V skladu z desetletnim razvojnim načrtom naj bi letos v posodobitev omrežja vložili skoraj 52 milijonov evrov, pri čemer pa naj bi se investicije v poznejših letih še stopnjevale in do leta 2032 skupno presegle 953 milijonov evrov.

Evropsko računsko sodišče je objavilo posebno poročilo Podpora EU trajnostnim pogonskim biogorivom v prometu – Nejasna pot naprej. V njem opozarja, da manjka dolgoročni perspektiva, kar je vplivalo na varnost naložb, uvajanje pogonskih biogoriv pa ovirajo težave, povezane s trajnostnostjo, boj za biomaso in visoki stroški.

Za popoplavno obnovo Slovenije Holding Slovenske elektrarne v letu 2023 skupno namenil že več kot dva milijona evrov.

GEN-I je uspešno vzpostavil svojo prvo prostostoječo sončno elektrarno v Sloveniji, ki bo pokrivala 40 odstotkov vseh potreb po električni energiji za Vodovode in kanalizacijo Nova Gorica, naložba pa naj bi se povrnila že v 5 do 8 letih.

Ta sredstva bodo podjetjem v Evropi, vključno z malimi podjetji, pomagala pri uvajanju prelomnih tehnologij na trg v energijsko intenzivnih panogah ter na področjih energije iz obnovljivih virov in shranjevanja energije.

Skupni letni strošek za ogrevanje bo za leto 2024 v primerjavi z letom 2023 višji za okoli sedem odstotkov, kljub temu pa bo daljinsko ogrevanje v Ljubljani še naprej med ugodnejšimi sistemi daljinskega ogrevanja v Sloveniji.

Izpostavljeni so bili izjemni dosežki v elektroenergetiki, posvečeni zapuščini prof. dr. Vratislava Bedjaniča. Nagrade so priznanje izjemnim disertacijam in magistrskim delom, obenem pa ohranjajo dediščino in spodbujajo razvoj na področju elektroenergetike.

Energetska kriza in visoke cene energentov so dejavniki, ki so zaznamovali leto 2022. Slovenija je z lastnimi viri pokrila manj kot polovico potreb po energiji, saj smo bili 52-odstotno uvozno odvisni. 

Projekt izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško bo eden temeljnih investicijskih projektov države, ki predstavlja ne le finančne in tehnološke izzive, ampak tudi kadrovske. Na Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo zato že izvajajo tečaj za sodelavce GEN energije, ki predstavljajo kadrovski temelj za JEK2.

Tovrstne naložbe bodo državam EU z nižjimi dohodki pomagale doseči njihove podnebne in energetske cilje za leto 2030, zmanjšale emisije v energetiki, industriji in prometu ter izboljšale energijsko učinkovitost.

Skupaj so tako lastniku vrnili že 342 milijonov od 492 milijonov evrov naknadnih vplačil. Preostalih 150 milijonov evrov bo HSE predvidoma vrnil v letu 2024.
 

Vlada je sprejela razširitev uredbe o napravah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, vendar ne velja več za večje naprave za individualno samooskrbo nad 50 kW. Te naprave morajo zdaj izpolnjevati pogoje iz uredbe o manjših napravah. Spremembe bodo vplivale na postavljanje in nadzor priključitve teh naprav.

Vsebino odtujenih podatkov v družbi še preučujejo, pri čemer ves čas tesno sodelujejo tudi z vsemi pristojnimi institucijami.